Po izpeljavi prvih koreografskih parafraz bodo parafrazi Dvojina - Javna površina do 14. junija na različnih lokacijah po Ljubljani sledile druge. Foto: Kino Šiška
Po izpeljavi prvih koreografskih parafraz bodo parafrazi Dvojina - Javna površina do 14. junija na različnih lokacijah po Ljubljani sledile druge. Foto: Kino Šiška

Dogodek, ki poteka v sklopu serije Dancers Without Answers in ga bodo izvedli ob 12.00 in 13.00, se bo v naslednjih dneh ponovil na različnih lokacijah. Idejo in koreografijo podpisuje koreografinja in plesalka Mateja Bučar v sodelovanju s Katjo Legin ter Natašo Živković. Projekt je del produkcije DUM z medijsko podporo Kina Šiška, omogočajo pa ga Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana in članstvo v ICONS, Zavod Zet.

Kot ob projektu zapiše Rok Vevar, urbane koreografije s plesnimi odredi obiščejo mimoidoče in pešce, generične gledalce, ki jih zahtevajo prijavni obrazci javnih fundacij. S komaj opazno prisotnostjo vdrejo v rutino krajev, ki sicer imajo imena in jih običajno naseljujejo samo hitri prehodi – hipni in rutinski postanki – pred nadaljnjimi opravki. Kadar se gledalec znajde v urbani estetizaciji mesta, se ozre naokoli, saj ga obide tesnoben občutek, da prav vsi okoli njega nastopajo v "njim določeni" koreografiji, še zapiše.

Ta teden se bo dogodek ob podobnih urah odvil še v petek in nedeljo, nato pa v ponedeljek, 8. junija, ter naslednjo sredo, četrtek in petek. Poleg Trga republike bodo njena prizorišča še Kongresni trg, predel Ajdovščina in Cankarjeva cesta. Ker je dogodek zunanji, v primeru močnega dežja velja naslednji termin.

Dancers Without Answers je serija sodobnih plesnih del, ki jih je Mateja Bučar začela leta 2009 in jih od takrat naprej umešča v različne javne urbane prostore, denimo koreografski nastopi Zelena luč leta 2010, Parking packing leta 2012, Neumestljivi, nedoumljivi leta 2013 in Zelena miza leta 2015.

Mateja Bučar s svojo estetsko opno koreografskih formacij, ritmi vsakdanjih opravil in družabnih ritualov, harmoniziranimi kompozicijami kaotičnih prehodov in nefunkcionalnimi ter hkrati smiselnimi koreografskimi komentarji arhitekturnih linij gledalcu na zabaven način nadene očala, s katerimi lasten kinetični avtomatizem lahko zagleda kot problem, je v najavi Društva umetnikov še zapisal Vevar.