Predstavo Gejm Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) je za kamero priredil njen režiser Žiga Divjak. Foto: SMG
Predstavo Gejm Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) je za kamero priredil njen režiser Žiga Divjak. Foto: SMG

"Gledališče je nastalo iz potrebe po pripovedovanju zgodb, potrebe po bližini, po stiku, iz potrebe po čustveni in telesni povezanosti," poudarja Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana. V času izolacije so se gledališki ustvarjalci in ustvarjalke v nemožnosti drugačne bližine z občinstvom povezali po spletu.

Sprva so bili virtualno dostopni arhivski posnetki predstav in različni spletni dogodki, kot so bila na primer branja poezije, zadnje mesece pa so se tem pridružili še neposredni spletni prenosi predstav. Za to so izbrali različne platforme, v proces denimo vključili tudi filmske režiserje in na vseh ravneh prilagodili ustvarjanje predstav novim razmeram, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ-ja. "Gledališke dvorane so tako namesto gledalcev zasedle kamere in mešalne mize," opisuje Samobor.

Izumljanje novih načinov ustvarjanja in tudi drugačnih načinov stika
Z režiserji je Samobor veliko govoril o razmerah, in strinjali so se, da so jih okoliščine epidemije postavile pred dejstvo in nanje se lahko odzivajo samo tako, da izumljajo nove načine ustvarjanja in tudi drugačne načine stika z gledalci. Eden od teh je tudi tako imenovani live-streaming, da torej predstavo igrajo v živo in jo hkrati s pomočjo tehnologije prenašajo na zaslone v domovih gledalcev.

Spletno silvestrovo: kaj ob vstopu v novo leto ponujajo slovenska gledališča?

"Svet brez umetnosti je prazen in na slab način preprost"
Tega so se uspešno lotili v več slovenskih gledališčih in občinstvo, ki pogreša obisk predstav, se je množično odzvalo. Pogrešanje med gledališčem in občinstvom je iskreno in obojestransko, pravi direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Barbara Hieng Samobor. "Svet brez umetnosti je prazen in na slab način preprost. Tudi banalnejši. V MGL-ju smo v času zaprtja pripravili kar pet novih predstav, ki nestrpno čakajo prihoda občinstva. Tiste med njimi, ki nosijo v sebi (tudi) potencial filmičnosti, smo in bomo gledalcem ponudili tudi po spletu, v televizijsko režiranem prenosu v živo. Kar nekaj pa jih bo počakalo na srečnejše razmere," pravi.

Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostjo v MGL-ju, pa pojasnjuje, da se je za eno od predstav "skoraj polovica kart prodala zunaj ljubljanske regije, nekaj celo v tujini – to je ena od pozitivnih plati spletnih ogledov, da dejansko omogočimo ogled naših predstav občinstvu, ki sicer zaradi oddaljenosti ne more priti v naše dvorane."

Direktorica gledališča SNG Nova Gorica Maja Jerman Bratec poudarja, da je v njihovem gledališču statistika "obiskov" vsekakor razveseljiva. Skupaj z ogledi živih in spletnih predstav so namreč našteli več obiskovalcev kot v zadnji, običajni sezoni. Kljub temu da so morali "abonente in druge občudovalce Talijine umetnosti zvabiti pred medij, ki je mladim blizu, za starejšo populacijo pa je manj običajen, in ne v čarobno zavetje gledaliških dvoran z vso enkratnostjo občutenja gledališke predstave."

Kot prevod odrske umetnine v drugačen medij
Po besedah ravnatelja ljubljanske Drame si želijo, da bi neposredni prenos v resnici zaživel kot prevod odrske umetnine v drugačen medij. "Primerjava posnetka z izkušnjo predstave v živo v resnici ni mogoča, ker so prenosi energije v gledališču tisto, kar vsako izvedbo predstave naredi unikatno. Gledališki dogodek v živo je butična izkušnja, namenjena samo tistim, ki so v tistem trenutku tam. Arhivski posnetki, ki si jih v zadnjem času lahko ogledamo na spletu, so v resnici namenjeni interni uporabi, pošiljamo jih na festivale, potrebujemo za obnovitvene vaje in jih hranimo v arhivu," pravi.

Resnica pa je in to se v teh časih kaže kot velika potreba, da se z njihovo pomočjo spominjamo skupnih doživetij v gledališču, spremljamo igralce, režiserje in druge skozi njihov razvoj in hkrati obujamo željo po srečanju v dvorani.

Igor Samobor

"Resnica pa je, in to se v teh časih kaže kot velika potreba, da se z njihovo pomočjo spominjamo skupnih doživetij v gledališču, spremljamo igralce, režiserje in druge skozi njihov razvoj in hkrati obujamo željo po srečanju v dvorani. Nikakor pa ogled predstave na zaslonu ne more biti zamenjava za dogodek v živo. Tehnologija, ki je zamenjala neposredne stike, bo po vsej verjetnosti ostala del nove resničnosti tudi po tem, ko se bo epidemija umaknila," še dodaja Samobor. Zato se mu zdi toliko bolj potreben razmislek, kaj posredujejo gledalcem po spletu in predvsem na kakšen način.

Konec prejšnjega leta so v ljubljanski Drami oblikovali posebno snemalno ekipo in jo dodatno opremili za spletne prenose v živo odigranih uprizoritev pod vodstvom režiserja prenosa, razlaga Jernej Pristov, predstavnik za stike z javnostmi v SNG Drama. Prvič so na tak način v živo vstopili v domove gledalcev s silvestrskim prenosom uprizoritve Moj mož Rumene Bužarovske v režiji Ivane Djlias. Sredi januarja so pripravili prenos spominskega večera, posvečenega režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. Plačljivi spletni prenosi in predvajanja predstav potekajo na Dramini lastni spletni platformi.

Učinek: Drama o testiranju antidepresivov razgali farmacevtske družbe

Kdo vse sodeluje v spletnem prenosu?
Režiser vsakega spletnega prenosa se skupaj s snemalno ekipo Drame, ki združuje mojstrice in mojstre videa in tona, vključi v sklepno fazo vaj uprizoritve, tako da je lahko oblikovanje spletnega prenosa čim bolj natančno in premišljeno dovršen proces, ki poteka v kreativnem dialogu med avtorsko, igralsko, odrsko-tehnično in snemalno ekipo. Pred prenosom v živo izpeljejo tudi spletne generalke, da se lahko za prenose v živo tako igralska kot vse tehnične ekipe čim bolj posvetijo svoji vlogi v tem večplastno mozaičnem procesu, še pojasnjuje Pristov.

Prejšnji teden so izvedli še neposredni prenos premiere in reprize prve slovenske uprizoritve Učinek Lucy Prebble v režiji Eve Nine Lampič na odru Male Drame. "Bistvena naloga v tem času je, da ohranimo stik z občinstvom in da ohranimo dobro ustvarjalno kondicijo igralcev, režiserjev in drugih sodelavcev," pravi Pristov. Zato potekajo intenzivne vaje za prihodnje premiere, ki bodo doživele svojo prvo predstavitev v neposrednem prenosu z odrov, če položaj ne bo drugačen kot danes.

V živo z odrskih desk tudi v Mariboru
Tudi v SNG Maribor so v preteklih mesecih pripravili spletne premiere uprizoritev, ki čakajo, da se bodo na odrskih deskah lahko pokazale gledalkam in gledalcem, ko bodo ti lahko ponovno vstopili v gledališke dvorane, pravi Danilo Rošker, direktor SNG Maribor.

Romeo in Julija: na valentinovo se vrača najslavnejša ljubezen literature

To so bile gledališko-plesna uprizoritev Nanine pesmi v režiji Valentine Turcu, ki je nastala v koprodukciji Drame, Opere in Baleta naše hiše ter Cankarjevega doma; duhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju izpod peresa Janje Vidmar in Maje Borin Elvis Škorc, genialni štor v režiji Mateje Kokol ter najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov, Shakespearova Romeo in Julija v režiji Aleksandra Popovskega.

Gledališče nima ustreznega kadra in tehnične opreme
Zanje je bila izvedba spletnih premier velik izziv, saj prenos uprizoritev iz gledališča na video po spletnih platformah odpira številna vprašanja. Gledališče samo pa nima ustreznega kadra in tehnične opreme, prav tako pa tudi ne potrebnih sredstev za kakovostno izvedbo prenosov, dodaja direktor mariborske Drame.

Ob izzivih, ki jih predstavlja prenos, se tukaj pojavi še vprašanje, preko katere platforme to sploh narediti. "Prvi dve uprizoritvi smo za božič in na kulturni praznik prenašali na naših družbenih kanalih brezplačno kot darilo zvestemu občinstvu, ki nas v času ukrepov za obvladovanje epidemije redno opominja, kako nas pogreša, zadnjo pa smo na valentinovo po zaprtem sistemu ponudili v prodajo," še opisuje Rošker.

Nejc Gazvoda: "Zanimajo me ljudje in njihova hrepenenja. Nič drugega."

Živa izkušnja v digitalnem svetu
V MGL-ju so konec lanskega novembra začeli pogovore, ali je sploh primerno seliti živo izkušnjo gledališča v digitalni svet. Posvetovali so se z režiserjem Nejcem Gazvodo, ki je v tistem času režiral svoje besedilo Jazz. Takoj je bil pripravljen konec študijskega procesa posvetiti adaptaciji predstave v skoraj TV- oz. filmsko režijo. Pri tej predstavi so imeli veliko srečo, ker imajo režiser in oba igralca veliko prakse s tega področja, poudarja Simone Belle. Po pozitivni izkušnji novoletne spletne premiere pod režijsko taktirko Nejca Gazvode so nadaljevali pogovore, kako realizirati preostanek sezone.

Drama od doma, gledališče na spletišče, teater s kavča: priložnost, da podoživite gledališke hite

Nekatere predstave ne dopuščajo prenosa v digitalno okolje
Barbara Hieng Samobor se je odločila, tudi po pogovorih z režiserji, da le del letošnjega repertoarja preseli na splet. Nekatere predstave preprosto ne dopuščajo prenosa v digitalno okolje, zato bodo počakale, da doživijo odrske premiere v živo. Za zdaj so se odločili, da poleg Jazza v program Gledališče na spletišče uvrstijo še dve predstavi, in sicer dramo Ta obraz v režiji Tijane Zinajić in dramski omnibus Tišina med nami v režiji Nine Šorak.

Tudi Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica, poudarja, da vse gledališke vsebine niso primerne za spletne prenose, "obenem pa na spletu posnetki predstav za pozornost gledalcev tekmujejo s spletnimi ponudniki videovsebin na zahtevo, ki so veliko bolje prilagojene za tovrstno odjemanje." Vendar pa je prepričan, da bo spletno udejstvovanje brez dvoma ostalo del gledališkega sveta tudi v prihodnje. V novogoriškem gledališču so že lanskega novembra spletno uprizorili predstavo Janko in Metka, zasnovano na sloviti pravljici bratov Grimm. Ravno v četrtek pa so premierno uprizorili črno komedijo izraelskega avtorja Gura Korena 5 kil sladkorja.

Predstava Ta obraz težavne družinske odnose razgalja na platformi Tretji oder

Pod taktirko izkušenih TV- in filmskih režiserjev
V MGL-ju so se odločili, da prepustijo režije prenosov izkušenim TV- in filmskim režiserjem, ki si ogledajo posnetek oz. eno od vaj, dobijo besedilo in vse potrebno. Ta obraz je prevzel režiser Klemen Dvornik, Tišino med nami pa Barbara Zemljič. Pri prenosu predstav so se odločili za sodelovanje s platformo Tretji oder.

V prihodnje se bodo odzivali v skladu z razmerami. Če bodo lahko gledališča odprli, bodo morda nekatere predstave predvajali hibridno, torej z gledalci v dvorani in hkrati gledalci od doma. Razmišljajo tudi o nakupu svoje opreme, če bodo razmere te prilagoditve še zahtevale.

Najmanj tri dni vaj s kamero
Po platformi Tretji oder svoje prestave pošiljajo v domove tudi v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG). Do zdaj so v živo, a pred praznim avditorijem, odigrali devet predstav. Prvo predvajano predstavo Paloma je v sodelovanju z režiserko Brino Klampfer za kamero priredil Matjaž Pograjc, drugo, Gejm, kar njen režiser Žiga Divjak sam, pri tretji, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, ki jo je sicer režiral Oliver Frljić, pa je rokave spet zavihal Matjaž Pograjc, razlaga vodja odnosov z javnostmi Helena Grahek.

Gejm: igra brez pravil, ki jo begunci včasih plačajo z življenjem

Pri 6 bo, podobno kot pri Gejm, za preklop iz odrske v spletno različico poskrbel režiser predstave Žiga Divjak. Za tehnično ekipo je potrebnih najmanj tri dni vaj s kamero, poudarja pa tudi, da se morajo igralci prilagoditi drugačnim razmeram na odru, na primer komunicirati s kamerami in se navaditi na spremenjeno zvočno sliko v prostoru.

Tak način uprizarjanja ima po besedah Helene Grahek tudi svojo prednost, in to je, da doseže tudi gledalce, ki si v gledališče sicer želijo, vendar ga iz tega ali onega razloga ne morejo obiskati. V tem pogledu bi se lahko zgodilo, da spletni prenosi predstav tudi v prihodnje ne bodo popolnoma zamrli, še dodaja.

"Moramo sooblikovati začasno gledališko realnost"
Spletne predstave po spletu so na ogled tudi za najmlajše. V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) so na spletišču ponudili 14 brezplačnih predstav iz arhiva, na novo pa so posneli dve stari uspešnici Zverjašček in Štiri črne mravljice, pojasnjuje Ajda Rooss, umetniška vodja LGL-ja. Premierno so posneli tudi predstavo Najprisrčnejši velikan.

Kako je najslabše oblečeni velikan postal najprisrčnejši

Čeprav si ne želijo prostor izraza uprizoritvene umetnosti skrčiti v virtualno medmrežje, ugibati edino in najbolj optimalno gledalčevo perspektivo skozi prizmo kamere, presojati vrednost umetnosti skozi število klikov in všečkov, "pa vseeno moramo med vsemi omejitvami, izgubami ter praznimi sedeži, z ustvarjanjem novih gledaliških formatov sooblikovati začasno gledališko realnost," pravi Ajda Roooss.

"Naše predstave so že prej pogosto bogatili izrazi umetnikov, ki sicer delujejo na področju novomedijskih umetniških praks, v polju računalniške, spletne, virtualne, digitalne in medmrežne umetnosti. V zdajšnjih razmerah pa je njihov prispevek še toliko bolj dragocen, in to je tudi razlog, da se za zdaj ne odločamo za spletne prenose predstav v živo, saj nas umetniško bistveno bolj vznemirja nadgradnja posnetkov, umetniško prilagojenih za virtualno okolje," še pravi umetniška vodja.

Na enem izmed njihovih odrov nastaja tudi vizualna predstava, katere pomembni element je videoprenos samega odrskega dogajanja v živo na projekcijsko platno, kar ob "premišljeni montaži ponuja še dodatni material tudi za spletni prenos same predstave". Z enim od slovenskih operaterjev telekomunikacijskih storitev se dogovarjajo za premierno uprizoritev ene njihovih novitet v televizijskem omrežju.

Janko in Metka – ko brez besed poveš več …

"Brez jasnih navodil za delo"
V Prešernovem gledališču Kranj za zdaj še niso izvedli predstav v spletnem prenosu. Prvič se bodo v to podali z monodramo Večja od vseh, in sicer 8. marca. Gledališka direktorica Mirjam Drnovšček pravi, da so direktorji "ostali brez jasnih navodil za delo, razen tega, da skrbimo za upoštevanje priporočil NIJZ in sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19. Glede na to je igranje predstav (in njihov streamanje) v tem času odvisno od tega, ali se celotna igralska ekipa strinja s hitrimi testi, igranjem brez mask in s tem tveganjem za okužbo. Uradno sta maska in distanca predpisani, zato direktorji ne moremo nikogar 'prisiliti' v testiranje in igranje brez mask."

Četrt stoletja Impro lige pri nas: gledališče, ki nastaja spontano

Po spletu tudi improvizacijsko gledališče
S spletnimi prenosi predstav se spoprijemajo tudi sodelavci društva Impro, improvizacijskega gledališča, ki so v programu Impro liga začeli letošnjo sezono po spletu s t. i. negledališkimi spletnimi dogodki na Facebooku, ki temeljijo na interaktivnosti z gledalci.

"Tak način nam omogoča, da se po eni strani dogaja skoraj gledališka predstava, kjer ustvarjalci in ustvarjalke hkrati poskrbijo za svoje vizualne in zvočne izrazne plati, po drugi strani pa se ustvarja skupnost gledalcev v nekakšni živi klepetalnici, ki se povezuje z videomaterialom in obstaja le za čas dogodka," opisuje Mistral Majer, vodja in koordinatorka Impro lige.

Od novembra so izvedli že petnajst nedeljskih dogodkov, ki jih izvedejo improvizatorji in improvizatorke vsak iz svojega doma. V letošnji sezoni po spletu sodeluje 10 kolektivov improvizatorjev in improvizatork iz vse Slovenije. Predvajanje spletnih dogodkov nadaljujejo vsako nedeljo zvečer, dokler ne bo mogoča izvedba živih gledaliških predstav, še razlaga Mistral Majer.

Predstavo Ulični impro kviz pa bodo konec februarja predstavili na platformi SIMS, ki jo razvija Gledališče Ane Monro in živo predstavo v prostoru prenaša s pomočjo različnih kamer, gledalci pa si lahko izberejo svoj kot ogleda predstave in ga vmes tudi zamenjajo.

Telematična tehnoburleska Tatovi podob je bila na ogled v spletnem prenosu. Foto: Aleš Rosa
Telematična tehnoburleska Tatovi podob je bila na ogled v spletnem prenosu. Foto: Aleš Rosa

Telematična uprizoritvena izkušnja
V zavodu Emanat, ki se posveča afirmaciji in razvoju plesa ter sodobne umetnosti, so že spomladi svoj videoarhiv odprli gledalcem v obliki rednega večernega programa Emanat TV, s katerim so naredili prvi korak v raziskovanju avtonomnih spletnih prostorov za predvajanje kulturnih vsebin. Platforma Emanat TV, ki so jo ustvarili s pomočjo odprtokodnih rešitev, poleg gledanja predstave omogočala tudi klepet med obiskovalci v spletni klepetalnici, pojasnjuje Sabrina Železnik iz zavoda Emanat.

Med letom so lansirali še svojo odprtokodno platformo Pretok TV, ki je najprej omogočala prenos krajših dogodkov in koncertov Kamizdat Rentgen, preteklega decembra pa so se v sodelovanju s Cankarjevim domom prvič lotili večjega izziva – prenosa celovečerne predstave.

Predmetenje: poetični potencial stvari okrog nas

Umetniški izziv in nadgradnja ustvarjanja
V nasprotju z drugimi spletnimi platformami za prenašanje videovsebin, kot sta Youtube ali Zoom, Pretok.tv temelji na odprtokodnem sistemu z uporabo brezplačnih programskih rešitev. "S tem imamo v zavodu Emanat popolno avtonomijo na spletu, hkrati pa so naše umetniške vsebine varne pred tem, da bi jih freemium javni oblaki uporabili za tržne namene," pravijo. Od samega začetka se videoprenosu pridružuje tudi spletna klepetalnica, ki kot umetniški format sega v leto 2010, ko sta koreografinja Maja Delak in intermedijski umetnik Luka Prinčič začela razvijati projekt Transmittance. "S telematičnimi edicijami predstav, ki jih pripravljamo za pretakanje na spletu, ne želimo le zadostiti potrebi ohranjanja stikov z občinstvom in relalizacije programskih obveznosti, temveč gre tudi za umetniški izziv, za nadgradnjo ustvarjanja, ki se je začelo že leta 2010 s projektom Transmittance," pravi umetniška vodja zavoda Emanat Maja Delak.

Letos so v sodelovanju z zavodom Bunker iz Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana v živo oddajali že telematično edicijo tehnoburleske Tatovi podob in soloperformans Jana Rozmana z naslovom Predmetenje.

Utrinek s snemanja prenosa v živo v Slovenskem mladinskem gledališču. Foto: SMG
Utrinek s snemanja prenosa v živo v Slovenskem mladinskem gledališču. Foto: SMG

"Zdi se, kot da smo začeli vzgajati novo občinstvo. V naboru spletnega občinstva so seveda posamezniki in skupine, ki leta sledijo dejavnostim zavoda Emanat. S svojo prisotnostjo na spletu nas želijo podpreti, po drugi strani pa so tudi sami res željni dogodkov. Tej skupini pa se pridružuje vedno več novih, ki so v prenašanju uprizoritev po spletu prepoznali neko novo umetniško formo. Ravno ta žeja občinstva ustvarjalcem telematičnih edicij daje tudi zagon za nadaljnja raziskovanja. Seveda pa smo vsi željni čimprejšnje vrnitve v dvorane," še poudarjajo v Emanatu.

"Fluid med igralcem in občinstvom se ne more izoblikovati"
Prav želja po čimprejšnji vrnitvi v dvorane in med občinstvo je tisto, kar poudarjajo vsi odrski ustvarjalci. Helena Grahek poudarja, da gledališče potrebuje občinstvo, kot igralec potrebuje oder: "Pri neposrednih spletnih prenosih predstav gre vsekakor za zasilno rešitev, ki poskuša tako ohraniti vsaj živo neponovljivost vsakokratne gledališke izkušnje, čeprav se pravi fluid med igralcem in občinstvom ne more izoblikovati."

Edinstvena vez v soju žarometov
Danilo Rošker pravi, da v gledališki hiši vsi skupaj, umetniški ansambli in strokovne ter tehnične službe komaj čakajo, "da se bodo v naše dvorane spet vrnili gledalci, mi pa bomo lahko v soju žarometov spet začutili to edinstveno vez med nastopajočimi in občinstvom, ki se zgodi vsak večer, ko se na naših odrih dvignejo zavese".

Ajda Rooss pa je prepričana, da "čeprav je dejstvo, da je predstava tudi v teh razmerah našla pot do gledalca, se nas v resnici dotakne le tista, ki se odtisne v konkretni medprostor duha gledaliških dvoran, kjer skozi vse vidike premišljeno manifestirano žlahtno umetniško vizijo skupaj dihajo in soustvarjajo tako igralci kot tudi gledalci".

Pandemija je po besedah Igorja Samoborja grobo posegla v vsakršne rituale skupnosti. "Medsebojna razdalja pa se dejansko spreminja v medsebojno distanco." Zato se mu zdi, da bo družbena vloga gledališča, ko se ukrepi sprostijo, še toliko večjega pomena.