Ibsenova Nora, ki jo na svetovnih odrih redno uprizarjajo že od njene krstne uprizoritve v Kraljevem gledališču v Københavnu leta 1879, je obveljala za delo, ki radikalno prelamlja s tradicionalnim pogledom na zakon in družino. Foto: Peter Giodani/MGL
Ibsenova Nora, ki jo na svetovnih odrih redno uprizarjajo že od njene krstne uprizoritve v Kraljevem gledališču v Københavnu leta 1879, je obveljala za delo, ki radikalno prelamlja s tradicionalnim pogledom na zakon in družino. Foto: Peter Giodani/MGL

Toda čeprav je Nora v naši zavesti prva feministka, ki se z odra bori za pravice vseh žensk, se v ozadju nastanka njenega lika skriva zgodba o zlorabi, ki ni nič manj bridka in streznjujoča kot resnice, s katerimi pred odhodom postreže svojemu možu.

dramaturginja Petra Pogorevc

Mestno gledališče ljubljansko bo danes na velikem odru premierno uprizorilo klasiko norveškega dramatika Henrika Ibsena Nora. Postavitev so zaupali makedonski režiserki Neli Vitošević, ki se je odločila, da besedilo prikaže na preseku med klasičnim in sodobnim. V ospredje je postavila težave petih junakov.

"Kronsko besedilo" feministične drame
Direktorica in umetniška vodja MGL-a Barbara Hieng Samobor je odločitev za "čisto klasiko" v prevodu Darka Čudna utemeljila s tem, da je Nora tudi 140 let po nastanku v svoji osnovi še vedno aktualna, obenem velja za eno najboljših iger vseh časov in za kronsko besedilo feministične zgodbe v dramah. Če se je družbeni kontekst v primerjavi z obdobjem njenega nastanka premaknil drugam, njen psihološki vidik ostaja še vedno sodoben, je prepričana.

Ob izbiri tega psihološkega trilerja, kot ga je označila, so se po njenih besedah zavedali, da morajo biti spoštljivi do teksta in hkrati sveži ob njegovem branju. Tudi zato odločitev za makedonsko režiserko, ki ima ob klasični gledališki izobrazbi tudi izkušnje iz poznejših uprizoritvenih praks, kot je performativni teater.

Pomoč maturantom
Na slovenskih odrih je drama doživela že več uprizoritev, vsak gledalec pa do Nore, ki se odloči zapustiti moža in tri otroke, zavzame neko intimno stališče, je prepričana dramaturginja Petra Pogorevc. Po njenih besedah so si zastavili cilj, da bi igro prikazali na mostu med 19. stoletjem in sodobnim časom, s čimer bi se dotaknila tudi mladih gledalcev, ki imajo besedilo na maturi.

Nora živi v na videz harmoničnem zakonu z možem in tremi otroki. Do moža je ljubeča in ustrežljiva, želi mu ugajati in ugoditi vsem njegovim željam, mirna in ubogljiva živi družinsko pravljico meščanskega zakona. Foto: Peter Giodani/MGL
Nora živi v na videz harmoničnem zakonu z možem in tremi otroki. Do moža je ljubeča in ustrežljiva, želi mu ugajati in ugoditi vsem njegovim željam, mirna in ubogljiva živi družinsko pravljico meščanskega zakona. Foto: Peter Giodani/MGL

Eno od vprašanj, ki jih drama odpira in se zdi režiserki najaktualnejše, je vprašanje svobode. Ob uprizoritvi, za katero je besedilo ponekod priredila in ga ob tem še glasbeno opremila, se ji je med drugim izkristalizirala teza, da je individualna svoboda nekaj, kar je bistveno za vsako družbo, a proces do tega je zelo travmatičen, travm pa čas ne izbriše, ampak ostanejo v kolektivni zavesti.

Po njeni presoji je Nora lahko danes sleherni človek, ki v času kapitalistične družbe izgubi stik sam s seboj, obenem odpira tudi eksistencialistična vprašanja, ki so prav tako del kapitalizma. S svojim videnjem je besedilo želela prikazati kot nekaj univerzalnega. Kot je še pojasnila, je igro postavila v postdramsko strukturo, pri tem je sledila rafiniranemu, minimalističnemu pristopu z veliko čustvi, v središču pa so težave samih likov.

Ko je Ibsen leta 1898 nastopil v norveškem društvu za pravice žensk, je sicer prostodušno izjavil:
Ko je Ibsen leta 1898 nastopil v norveškem društvu za pravice žensk, je sicer prostodušno izjavil: "Niti dobro ne vem, kaj je gibanje za ženske pravice. Zdi se mi, da gre bolj za splošni problem človeštva." Foto: Peter Giodani/MGL

Glavno junakinjo predstave bo odigrala Ajda Smrekar, ki je stavila na največjo mogočo iskrenost. Po njenem mnenju se premalo govori o razlogih, zakaj se nekdo odloči za takšen korak kot Nora. Zdi se ji, da bo drama večno aktualna, saj se je tudi za pravice, bodisi človekove ali pravice žensk, treba boriti vedno znova.

Njenega moža Helmerja bo odigral Matej Puc, ki je povedal, da mu je predstava sprožila več vprašanj kot odgovorov tako glede partnerskih odnosov kot glede tega, kje so meje svobode. Preostale tri vloge na sceni Urše Vidic in v kostumih Tine Bonča so zasedli Jernej Gašperin, Nina Rakovec in Jurij Drevenšek kot gost.