Zdaj že pokojni legendarni slovenski igralec Polde Bibič ob ustanovitvi portala 8. februarja 2007 recitira Zdravljico. Foto: Samo M. Strelec
Zdaj že pokojni legendarni slovenski igralec Polde Bibič ob ustanovitvi portala 8. februarja 2007 recitira Zdravljico. Foto: Samo M. Strelec

Na portalu lahko ljubitelji, ustvarjalci in strokovni delavci poiščejo dnevno ažurirane informacije o aktualnih dogodkih na gledaliških odrih, gradijo spletno enciklopedijo uprizoritvenih umetnosti, listajo po repertoarju preteklih produkcij ter si ogledujejo digitalne zbirke in razstave.

Vsebinska predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev
Portal so 8. februarja 2007 ustanovili Samo M. Strelec, Tamara Matevc in Gregor Matevc, danes pa ga mesečno obišče okoli 15.000 posameznikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije in drugih evropskih držav. Ob njegovem nastanku je igralec Polde Bibič zapisal, da je bil portal, ki bi promoviral uprizoritveno umetnost, ne le zaželen, ampak celo nujen: "Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo SiGledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne samo o literaturi, vojnah ..."

Prva tri leta je deloval na entuziastični pogon izjemne energije številnih prostovoljcev, brez katerih ne bi zaživel v današnji podobi, ko ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Nosilec portala je zavod Novi Zato, ki razvija tudi računalniški program Ifigenija – nacionalno gledališkoinformacijsko aplikacijo, ki bo vzpostavljena v vseh največjih gledaliških hišah in bo v treh modulih (predprodukcija, produkcija in postprodukcija) nudila orodja za poslovno, vsebinsko in programsko načrtovanje dela gledališč.

Od novic do enciklopedije in virtualnih razstav
Spletno stran sestavljajo štiri segmenti, med katerimi je najbolj informativna Info točka, ki prinaša aktualne informacije o dogajanju na slovenskih odrih. Wiki in Repertoar sta pravi gledališki knjižnici, saj uredništvo portala k njunemu soustvarjanju spodbuja tudi člane gledališke srenje in umetniški ustvarjalci pogosto sami urejajo svoje spletne predstavitve in vizitke na Wikiju, dodajajo fotografije in videe ter povezave na druge pomembne in zanimive strani ... Gledališke hiše pa dopolnjujejo podatke v Repertoarju, kjer se arhivirajo pretekle profesionalne in polprofesionalne produkcije.

Četrti, najnovejši segment so digitalne zbirke in razstave, ki raziskovalcem in ljubiteljem omogočajo dostop do izbranih gradiv Slovenskega gledališkega muzeja in arhivov slovenskih gledališč ter ogled tematske e-razstave. Leta 2010 je portal v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem v pilotskem projektu Digitalnih zbirk digitaliziral celotno gradivo, povezano z uprizoritvami dram Rudija Šeliga, ki je bilo prek nacionalnega agregatorja e-vsebin objavljeno tudi na Europeani. Projekt sta lani dopolnili še dve virtualni razstavi. Prva je bila posvečena kostumografinji Alenki Bartl (nastala je v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem in kustosinjo Teo Rogelj), sledila pa ji je razstava Rojevanje gledališča na Ptuju. Vnovič.