Javna agencija za knjigo Republike Slovenije na sejmu že tradicionalno sodeluje s samostojno stojnico. Sejem obiščejo tudi slovenski avtorji, ilustratorji, založniki, uredniki, knjigotržci in predstavniki slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), ki se na njem seznanjajo z novostmi in trendi na področju literature za mlade bralce. Foto: BoBo
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije na sejmu že tradicionalno sodeluje s samostojno stojnico. Sejem obiščejo tudi slovenski avtorji, ilustratorji, založniki, uredniki, knjigotržci in predstavniki slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), ki se na njem seznanjajo z novostmi in trendi na področju literature za mlade bralce. Foto: BoBo

Slovenija bo aprila prihodnje leto častna gostja na mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni. Otroški sejem v Bologni je poleg frankfurtskega knjižnega sejma mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature, samostojno ali v sklopu slovenske nacionalne stojnice.

"Sejem v Bologni je drugačen kot Frankfurt, ni orientiran dogodkovno, tudi sicer je v celoti namenjen samo strokovnemu občinstvu, se pravi mednarodnemu občinstvu s področja otroške knjige, fokus celotnega sejma pa je na ilustraciji. Temu moramo v pripravi našega programa slediti tudi mi," je za STA povedala Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK).

Sejem bo prihodnje leto potekal 61. po vrsti, podpirata ga tudi italijanska trgovska agencija ter ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje. Leta 2018 se je na 56. otroškem knjižnem sejmu v Bologni predstavilo 1442 razstavljavcev iz 80 držav, obiskalo pa ga je 28.964 obiskovalcev in 820 akreditiranih novinarjev. V okviru sejma se je zgodilo 12 razstav z razstavljenimi več kot 1000 ilustracijami ter več kot 600 dogodkov na sejmu in v mestu. Foto: Spletna stran festivala
Sejem bo prihodnje leto potekal 61. po vrsti, podpirata ga tudi italijanska trgovska agencija ter ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje. Leta 2018 se je na 56. otroškem knjižnem sejmu v Bologni predstavilo 1442 razstavljavcev iz 80 držav, obiskalo pa ga je 28.964 obiskovalcev in 820 akreditiranih novinarjev. V okviru sejma se je zgodilo 12 razstav z razstavljenimi več kot 1000 ilustracijami ter več kot 600 dogodkov na sejmu in v mestu. Foto: Spletna stran festivala

Dogovor o častnem gostovanju Slovenije v Bologni iz leta 2018
Sejem je srečevališče vseh, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in izdajanjem otroških knjig, v prvi vrsti gre za nakup in prodajo avtorskih pravic. Organizatorji so napovedali, da bodo celotno ponudbo v prihodnjem letu nadgradili, poleg tega bo vključevala tudi trgovanje z avdiovizualnimi pravicami. Večji bo tudi stripovski kotiček, kjer bodo predstavljeni založniki stripov z vsega sveta.

"Bolonjski knjižni sejem se v zadnjih letih tudi mednarodno širi – leta 2016 so prevzeli New York Rights Fair, leto kasneje sejem otroške knjige v Šanghaju na Kitajskem (China Shanghai International Children's Book Fair) in z letom 2021 svoji mreži priključujejo sejem otroške knjige v Moskvi v Ruski federaciji (Moscow International Book Fair). S tem postajajo globalno povezljiva platforma, ki nudi številne pozitivne multiplikatorje", navajajo na spletni strani JAK.

Več informacij o gostovanju je navedenih v brošurah na spletni strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Pet let star dogovor o častnem gostovanju Slovenije na sejmu otroške literature, ki bo v Bologni prihodnjega aprila doživel že 61. izvedbo, je bil sklenjen že pred petimi leti. Takratna direktorica JAK-a Renata Zamida je ob podpisu predvidevala, da se bo častno gostovanje zgodilo že leta 2021, ampak so se zaradi pandemije koronavirusne bolezni – podobno kot pri gostovanju v Frankfurtu – zgodile spremembe in zamiki držav častnih gostij. Slovenija se bo tako v Bologni predstavljala med 8. in 11. aprilom 2024.

Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava. Zanjo med številnimi predlogi izberejo približno 70 ilustratorjev z vsega sveta. Iz Slovenije so bili v preteklih letih predstavljeni Ana Zavadlav, Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Alenka Sottler in Lila Prap. Foto: Spletna stran festivala
Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava. Zanjo med številnimi predlogi izberejo približno 70 ilustratorjev z vsega sveta. Iz Slovenije so bili v preteklih letih predstavljeni Ana Zavadlav, Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Alenka Sottler in Lila Prap. Foto: Spletna stran festivala

Priprave na sejem v stanju "inventivnega kaosa"
In kako potekajo priprave Slovenije na sejem? "Trenutno so še vedno v tistem stanju inventivnega kaosa, ko zbiraš ideje iz vseh preteklih let in razmišljaš, kako vse skupaj sestaviti v neko smiselno celoto. Nekatere stvari so začrtane povsem jasno in brez njih seveda nastopa na sejmu ne bo," je za STA pojasnila direktorica JAK-a.

Po njenih besedah izhajajo iz tega, da bodo imeli v osrednji hali na voljo 300 kvadratnih metrov za ilustratorsko razstavo. Zanjo pripravljajo arhitekturni načrt, kmalu bodo začeli iskati tudi izvajalca. Obvezen del je tudi razstavni katalog ilustratorjev v angleščini in italijanščini, a najprej morajo izbrati ilustratorje, ki bodo nastopili. Slovenija bo prisotna tudi na otvoritvenem dogodku, v uradnem programu štiridnevnega sejma pa bo lahko dobila deset prostorov oziroma deset dogodkov na različnih sejemskih odrih.

Sorodna novica Bologna po Bologni, tridesetič: Slovenci že odštevamo mesece do častnega gostovanja na sejmu

Med prireditvami, ki bodo spremljale sejem, je omenila tudi gostovanje ljubljanskega lutkovnega gledališča v teatru Testoni s predstavo Zajčkova hišica v italijanščini. Predstavili bodo tudi projekt Pot knjige, želijo pa si še kakšne dodatne razstave v mestu.

"Strukturo predstavitve imamo narejeno že več let, nekoliko je odvisno tudi od tega, koliko bo finančnih sredstev, kako bo z razpoložljivostjo prostorov in tudi avtorjev. Vse stvari verjetno ne bodo mogoče, a neko osnovo imamo. Zagotovo bo omenjen tudi Ljubljanski manifest o poglobljenem branju. Izkoristiti moramo vidnost, ki jo je že pridobil z objavami, ne samo v Frankfurtu, ampak tudi v več svetovnih medijih, ter da ga je, poleg slovenskih, podpisalo več odmevnih avtorjev iz tujine," je še povedala Stergar.