Letos bo minilo sto let od prelomnega dogodka, ki je vse skupaj zagnal, v Novem mestu ga bodo osvetlili na dveh razstavah.

Na razstavi so prvič raziskane biografije vseh 12 udeležencev novomeške pomladi, tudi skorajda neznanih. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Na razstavi so prvič raziskane biografije vseh 12 udeležencev novomeške pomladi, tudi skorajda neznanih. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

Uvodni dogodek sklopa, s katerim bodo počastili stoletnico novomeške pomladi, prihaja na vrsto danes, ko bodo v Mali dvorani Dolenjskega muzeja ob 20.00 odprli razstavo z naslovom Mladi neznani avantgardni.

Na ogled so tudi slikovno gradivo, osebni predmeti in umetniška dela akterjev. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Na ogled so tudi slikovno gradivo, osebni predmeti in umetniška dela akterjev. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

Gre za spremljevalno razstavo, ki bo na neki način oslikala ozadje, ki je pripeljalo do rojstva novomeške pomladi 26. septembra leta 1920, s tem pa "pripravilo teren" za osrednjo razstavo, ki jo bodo odprli prav na obletnico tega dne. Obe razstavi bosta ponudili celovit pogled na dogodek in akterje.

Na spremljevalni razstavi, ki jo bo danes odprl župan Novega mesta Gregor Macedoni, se bo mogoče seznaniti z razmerami v Novem mestu v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja, predvsem pa z utripom med mladimi gimnazijci, med katerimi so izstopali posamezniki, ki so se izraziteje zanimali za umetnost. S svojim delovanjem so poudarjali, da so likovna, literarna in glasbena zvrst umetnosti zelo povezane in se jih ne sme deliti.

Gonilna sila in glavni snovalci dogodka, tedaj imenovanega Prva pokrajinska umetniška razstava, po letu 1974 pa novomeška pomlad, so bili Anton Podbevšek, Božidar Jakac in Miran Jarc.

Razstava prinaša prvič raziskane biografije vseh dvanajstih udeležencev, ne glede na to, kako pomembna je bila njihova vloga v samem dogodku. Zgodovino so takrat pisali Anton Podbevšek, Božidar Jakac, Miran Jarc, Marij Kogoj, Marjan Mušič, Ivan Čargo, Jože Cvelbar, France Zupan, Zdenko Skalicky, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec.

V osrednjem delu razstavišča je postavljena instalacija cvetočega drevesa in 12 stolov. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
V osrednjem delu razstavišča je postavljena instalacija cvetočega drevesa in 12 stolov. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

Medtem ko opuse nekaterih umetnikov zelo dobro poznamo, so bili drugi skoraj neznani. Biografske opise dopolnjuje slikovno gradivo, osebni predmeti in umetniška dela akterjev. Glede na to, da je bil dogodek začetek slovenske avantgarde, so temu poskušali v muzeju slediti tudi s samo podobo razstave in instalacijo cvetočega drevesa in dvanajstih stolov v osrednjem delu razstavišča.

Prebrati je mogoče tudi, kako je 26. septembra 1920 potekalo celodnevno dogajanje, ki je združevalo slikarsko razstavo ter glasbeni in literarni večer. Omenjeni dogodki so se zvrstili na treh lokacijah – v Windischerjevem salonu, na gradu Kamen ter v Narodnem domu.

Na ogled je gradivo iz zbirk Dolenjskega muzeja Novo mesto in številnih slovenskih institucij. Predmete in slikovno gradivo so muzeju posodili tudi potomci in sorodniki akterjev.

Gre za uvodno in spremljevalno razstavo osrednji postavitvi z naslovom Let novomeške pomladi, ki bo v galeriji muzeja odprta prav na dan obletnice 26. septembra. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Gre za uvodno in spremljevalno razstavo osrednji postavitvi z naslovom Let novomeške pomladi, ki bo v galeriji muzeja odprta prav na dan obletnice 26. septembra. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

Kako je vzletela novomeška pomlad
Razstavo so pripravile umetnostna zgodovinarka Jasna Kocuvan Štukelj (koordinatorka) in zgodovinarki Majda Pungerčar in Marjeta Bregar. Razstavo je oblikovala arhitektka Maja Rudolf Markovič. Prispevek novomeške pomladi bodo osvetljevala tudi besedila, ki bodo v skupni publikaciji obeh razstav, ki bo izšla 26. septembra ob odprtju razstave Let novomeške pomladi.

Razstava v Mali dvorani Dolenjskega muzeja bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.