Predstave letošnjega festivala prihajajo s Češke, Hrvaške, Madžarske, Rusije, Slovaške, Španije, Švice in Velike Britanije. Na fotografiji Očka medved, igraj se z mano švicarskega Gledališče Margrit Gysin. Foto: LGM
Predstave letošnjega festivala prihajajo s Češke, Hrvaške, Madžarske, Rusije, Slovaške, Španije, Švice in Velike Britanije. Na fotografiji Očka medved, igraj se z mano švicarskega Gledališče Margrit Gysin. Foto: LGM
Majhne zgodbe o ljubezni
Festival bo do prvih dni novega šolskega leta ponudil več kot 20 domačih in tujih lutkovnih predstav. Na fotografiji prizor iz predstave Majhne zgodbe o ljubezni, ki je nastala v režiji in po konceptu Petra Todorova. Foto: Miha Fras/Miniteater
Lutkovno gledališče Maribor
V preteklih letih so večino predstav festivala prirejali na prostem, v zadnjih letih, ko so jim na Lentu zgradili zunanji avditorij, pa bodo večinoma na ogled na zunanjem, delno pokritem odru. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

ljubitelje lutk kot neke vrste uvod v novo sezono Lutkovnega gledališča Maribor vpeljale zgodbe iz slovenskih in tujih lutkovnih predstav.

Po besedah umetniške vodje festivala Katarine Klančnik Kocutar predstavljajo jedro letošnjega programa dobre slovenske in tuje predstave, ki so primerne tudi za poletna prizorišča. Večino predstav so namreč v preteklih letih prirejali na prostem, v zadnjih letih, ko so jima na Lentu zgradili zunanji avditorij, pa jih bo večina na tem zunanjem, delno pokritem odru.


Celoten program festivala najdete tukaj.

Na festivalu, ki ga prireja Lutkovno gledališče Maribor (LGM) se bodo letos predstavili lutkarji iz Češke, Hrvaške, Madžarske, Rusije, Slovaške, Španije, Švice in Velike Britanije, dopolnjujejo pa jih zanimive slovenske lutkovne produkcije iz pretekle sezone. Večinoma si jih je mogoče ogledati ob koncih tedna, zadnji festivalski teden pa se dogajanje zgosti tudi ob delavnikih.

Les in lutke se rade družijo
Vsega skupaj bo na ogled 20 domačih in tujih lutkovnih predstav, ki jih povezuje rdeča nit Les(e)ne zgodbe. "Les in lutke se rade družijo. V zgodovini so lutke v glavnem izdelovali iz lesa - ročne lutke, marionete, lutke na palici, ploske lutke ... Seveda so pri izdelavi uporabljali tudi blago, usnje, papir in v sodobnem času umetne materiale, a les ostaja pomembna in dragocena tvarina pri ustvarjanju lutk, rekvizitov in scenskih elementov," pravi Katarina Klančnik Kocutar. "Že rojevanje oblike iz brezobličnega kosa lesa je čarobno, ko pa figura oživi v rokah spretnega igralca, je čas za pravljico," je dodala.

Kot vsako leto, bodo v sklopu festivala uprizorili tudi prvo premiero sezone Lutkovnega gledališča Maribor, ki za to priložnost pripravlja predstavo Coprnica Dragica. Predstava, ki je nastala v soprodukciji s teatrom Puna kuća iz Zagreba in po avtorski slikanici Mirijane Jelić, bo na odru zasijala v režiji Svetlane Patafta in izvedbi Aje Kobe. Na sporedu bo 26. avgusta.

Predstavo bo pospremila tudi ena izmed razstav, ki jih odpirajo v sklopu Poletnega lutkovnega pristana. Na ogled bodo namreč ilustracije in figure vsestranske hrvaške umetnice Marijane Jelić. Druga razstava bo predstavljala lutke oblikovalke Brede Varl, ki je v LGM-ju v obdobju od leta 1983 do leta 2009 oblikovala več kot 30 likovnih podob za predstave, tudi za znamenite Zverinice iz Rezije leta 1976.

Novost festivala so Lutkovna igrala Primoža Mihevca, interaktivne igre, ki jih je lutkovni mojster zasnoval tako, da spodbujajo otrokovo domišljijo in ročne spretnosti, krepijo estetski občutek in otroke zabavajo. Prav tako k igri kličejo odrasle, saj jim zbujajo spomine in radovednost.

Za konec Morgan in Freeman
Letošnje dogajanje se poslavlja 4. septembra s predstavo Morgan in Freeman, ki je skupna zaključna predstava treh festivalov - poleg Poletnega lutkovnega pristana še 21. festivala sodobnih performativnih praks Performa Mladinskega kulturnega centra Maribor in 10. Platforme sodobnega plesa Plesne izbe Maribor.