Pravno podlago za podaljšanje koncesijskih razmerij za javni potniški promet v cestnem prometu je treba vzpostavitvi do 2. decembra, je poslancem razložila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ker razpis ni bil pravočasno izveden, se bodo lahko obstoječa koncesijska razmerja podaljšala za dve leti, v tem času pa Bratuškova pričakuje objavo novega razpisa, ki bo dolgoročno uredil javni potniški promet.

Koncesije za izvajanje gospodarske javne službe izvajanja linijskih avtobusnih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu so bile od sklenitve leta 2007 večkrat podaljšane, nazadnje za obdobje do 2. decembra 2019. Leta 2010 je bil sicer objavljen razpis za podelitev koncesij, a je Agencija za varstvo konkurence odkrila kartelno dogovarjanje in udeleženim prevoznikom izrekla globe. Nov razpis nato ni bil objavljen, saj so se na infrastrukturnem ministrstvu lotili projekta integriranega javnega potniškega prometa.

Sorodna novica Šarec: Treba je vztrajati, tudi če si popljuvan z vseh smeri. Levica: Šarec zavaja.

Z novelo zakona se bodo omogočili tudi brezplačni prevozi v javnem potniškem prometu študentom invalidom, medtem ko je za dijake in študente, ki imajo status športnika, predvideno, da če imajo šolo in trening na različnih lokacijah, se bodo odslej lahko s subvencionirano vozovnico vozili tako do šole in domov kot tudi do kraja športnih dejavnosti.

Na področju javnega potniškega prometa se z novelo zakona določajo še namenska sredstva enotne vozovnice. Ta potniku omogoča, da lahko potovanje opravi s kombinacijo več vrst prevoza, ker se ob nakupu še ne ve, s katerim prevoznim sredstvom in katerim izvajalcem se bo dejansko peljal, pa bo kupnina do razdelitve med izvajalce veljala za namenski prihodek državnega proračuna.

Z novelo zakona se bo poleg tega v slovenski pravni red prenesla evropska direktiva, ki ureja področje licenc za prevoze.

Zavrnjena predloga SDS-a

Predlog SDS-a za spremembe pri dohodnini je končal parlamentarno pot, DZ je namreč z 48 glasovi proti in 32 glasovi za odločil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci SDS-a so skozi predlog novele o dohodnini vnovič poskušali doseči znižanje stopenj v vseh razredih lestvice za odmero dohodnine in zvišanje splošne olajšave.

V SDS-u so predlagali, da se meje dohodninskih razredov dvigne za 2.000 evrov, da se davčne stopnje v vseh dohodninskih razredih zniža za po dve odstotni točki in da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, zviša na 4000 evrov. Davčne olajšave in neto letne davčne osnove naj bi se ob tem znova začele usklajevati z inflacijo. Te rešitve naj bi se uporabile že pri odmeri dohodnine za leto 2019. To je četrti zelo podoben predlog SDS-a za znižanje dohodnine, potem ko so bili neuspešni v letih 2017 in 2018 ter nazadnje letos aprila.

Prav tako so poslanci menili, da predlog SDS-a za spremembe pokojninskega zakona, ki predvideva zvišanje invalidskih pokojnin, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Takega mnenja je bilo 41 poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 39.

Predlog bi po navedbah SDS-a izboljšal položaj najranljivejših skupin med invalidskimi upokojenci. Tako kot je določena minimalna pokojnina, naj bi se po njihovem določila tudi minimalna invalidska pokojnina, ki bi morala biti v vrednosti osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Ta po zadnji uskladitvi znaša 402 evra. Taka rešitev bi po besedah SDS-a veljala tudi za upokojence, ki zaradi delne zmožnosti za delo oziroma delne invalidnosti težko dobijo zaposlitev.

Po opozorilu SDS-a gre za osebe, ki si ne morejo priskrbeti drugega vira dohodkov oziroma so zaradi le delne zmožnosti za delo zelo težko zaposljive. Menili so, da bi se morala invalidskim upokojencem zagotoviti vsaj približno sprejemljivo pokojnina, ne da bi morali izpolnjevati pogoje za varstveni dodatek. Predlog s to vsebino so v poslanski skupini v parlamentarni postopek vložili že spomladi, a je vladna koalicija takrat glasovala proti.

Vlada predloga SDS-a ne podpira. Meni, da problematike ni primerno reševati parcialno in zgolj za nekatere posameznike znotraj sistema. Za obravnavo v DZ-ju je že pripravila predlog pokojninske novele, po kateri bodo denimo invalidska nadomestila višja. V nadaljevanju bodo stekla usklajevanja tudi za drugi sveženj pokojninskih sprememb, je napovedala.

Predstavitev proračunov

Premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta predstavila predloga proračunov za leti 2020 in 2021 in spomnila, da se gospodarstvo doma in v svetu ohlaja. Zato je treba zaustaviti čezmerno porabo in umiriti sistemske pritiske na dolgoročno vzdržnost javnih financ, je dejal Bertoncelj. "Za doseganje tega nujno potrebujemo strukturne ukrepe, še boljše pa bi bile celovite strukturne reforme," je dejal na seji.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2020 načrtovani v vrednosti 10,82 milijarde evrov, odhodki pa so določeni pri 10,35 milijarde evrov. To pomeni 467,9 milijona evrov proračunskega presežka. V letu 2021 se bo najvišji obseg izdatkov povečal na 10,45 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v vrednosti 11,11 milijarde evrov. Proračunski presežek se bo tako povečal na 656,5 milijona evrov.

"Ocenjeni prihodki v obeh letih presegajo odhodke in tako omogočajo nadaljevanje poti izboljševanja proračunskega salda," je dejal Bertoncelj. Proračunov s presežkom v preteklih letih z izjemo letošnjega in lanskega tako rekoč ni bilo, rezultat pa je 24 milijard evrov javnega dolga. "To je dolg, ki ga lahko znižamo s prodajo državnega premoženja ali pa s preudarnim vodenjem javnih financ," je dal poslancem v razmislek.

Bertoncelj: "Vlada je proračuna pripravila z mislijo na jutri"

Šarec je poudaril, da sta proračuna rekordna. "Še nikoli doslej država ni imela višjih prihodkov in zato so lahko, seveda ob upoštevanju fiskalnega pravila, višji tudi izdatki," je dejal. Vlada je predloga proračunov po Bertoncljevih besedah pripravila z mislijo na jutri, na blaginjo in stabilnost. "Držali smo se fiskalnega pravila ter sledili načelom previdnosti in gospodarnosti," je dejal. "Imamo vse razloge za optimizem, a z nekaj treznosti in opreznosti," pa je dejal Šarec.

Premier je predloga proračunov opisal kot primerno ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo, ob čemer je vlada sledila svojim prioritetam ‒ to so zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem. Potrdil je Bertoncljeve besede, da ju je vlada pripravila ob upoštevanju sicer strogega fiskalnega pravila in ohranjanju javnofinančne vzdržnosti in stabilnosti.

Finančni minister je povedal, da se največ denarja v prihodnjih dveh letih namenja za področje izobraževanja in športa, najbolj pa se povečujejo sredstva za znanost in informacijsko družbo. "Namen je dolgoročno povečevanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva," je dejal.

Dodatna sredstva se med drugim namenjajo za razvoj obrambnega sistema in prav tako za zagotavljanje notranje varnosti, izvajanje nadzora nad državnim ozemljem ter za ukrepe migracijske politike. Na izziv demografskih sprememb pa vlada odgovarja z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je sprejela pred kratkim.

Šarec: "Nekateri mi očitate, da proračuna nista socialna"

Oba sta poudarila socialno področje. "Nekateri mi očitate, da proračuna nista socialna. Res? Naj govorijo številke," je dejal Šarec in ponazoril, da bo letos za socialne transferje porabljenih 155 milijonov evrov več kot lani. Spomnil je na zvišanje minimalne plače, ohranitev za 30 odstotkov višjega zneska denarne socialne pomoči, sprostitev indeksacije socialnih transferjev, redno in izredno uskladitev pokojnin v letu 2019.

"Čezmerni porabi smo odločno rekli ne," je zatrdil Bertoncelj. Šarec pa je ob ugotovitvi, da se pričakovanja s povečevanjem razpoložljivih sredstev povečujejo, poslance opomnil, da se tudi nekateri izmed njih ne zavedajo, da je približno 95 odstotkov državnega proračuna že zasedenega z zakonskimi obveznostmi, glavnina s plačami.

V prihodnjih dneh se bodo s predlogom proračunov seznanila zainteresirana delovna telesa, hkrati pa je začel teči tudi rok za vlaganje dopolnil. Te lahko poslanci, poslanske skupine, delovna telesa DZ-ja in vlada vlagajo najpozneje do 17. oktobra.

A še preden bi "razvojno-socialni" proračun prišel v DZ, so se prav zaradi socialnega korektiva, ki ga predstavlja dodatek za delovno aktivnost, močno skrhali odnosi med koalicijo in Levico. Kot je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina, ima premier Marjan Šarec zdaj dva meseca, da umiri strasti in proračunu zagotovi podporo. Zlasti ob morebitnem vetu, ki bi ga v državnem svetu znale izglasovati nezadovoljne občine. Koalicija ima le 43 glasov, za glasovanje po vetu po bi jih potrebovala vsaj 46. Podporo proračunu je sicer napovedal Jelinčičev SNS, ki ima v DZ-ju štiri poslance.