Janez Janša. Foto: BoBo
Janez Janša. Foto: BoBo

Tako je eventualno, kar zadeva vsebino, mogoče sestaviti večinsko koalicijo, ki bo normalno reševala tekoče težave in nadoknadila še kakšne zamude, je pojasnil predsednik SDS-a Janez Janša.

Pri pogovorih za oblikovanje nove koalicije s strankami SMC, DeSUS in NSi vse poteka tako, kot je običajno ob sestavljanju koalicije, je dejal. Drugi krog pogovorov, torej o vsebini, je običajno najtežji in najbolj zahteven. "Ne nujno najbolj turbulenten, a tisti, ki dejansko odloči, ali je večinsko koalicijo mogoče sestaviti," je poudaril v izjavi v DZ-ju.

Vse potencialne partnerice so po njegovih navedbah podale svoje prednostne naloge. Seštevek prioritet po njegovih ocenah pove, "da so tukaj svetle in zahtevnejše zadeve". "Dokaz neke zrelosti je to, da vse stranke, ki sodelujemo v tem pogovoru, nekatere ključne prioritete ali težave, ki so trenutno v Sloveniji, vidimo zelo podobno," ugotavlja.

Kaj si želijo, kaj so prioritete, koliko je denarja

Kar je vedno težava, so po Janševih navedbah finančni učinki. Trenutno njihov odbor za finance preračunava finančne učinke vsega predlaganega. Na prvi pogled Janša ocenjuje, da za vse, kar bi si kdo želel, denarja ni in da se bo treba osredotočiti na prednostne naloge ter delati na tem, da bo v prihodnosti več denarja, na podlagi katerega bodo zadostili tudi tistim predlogom, ki jih zagotovo v naslednjih dveh letih ne bo mogoče financirati.

Janša je pojasnil še, da so imeli doslej tri sestanke predsednikov vseh strank, ki sodelujejo v pogovorih, in še nekaterih sodelavcev. "Vmes je bilo veliko dela strokovnih timov na vseh straneh. Usklajevanje vsebin bo trajalo še nekaj časa. Tukaj so tudi nekatera vprašanja, ki jih še nismo odprli, bomo videli, kakšne možnosti za zapiranje se bodo ponudile v prihodnosti," je dejal.

Opozoril je še, da "so vse stranke razen SDS-a v neki notranji dinamiki, v katero se mi ne vmešavamo. Tudi to terja svoj čas. Če se bo vse na koncu zložilo, potem koalicijo lahko sestavimo, sicer pa ne".

Sam glede na pogovore v DZ-ju ne dvomi, da bi v DZ-ju dobil mandat za sestavo nove vlade. "A nas to ne zanima. Nas to zanima samo, če je to kompozicija, ki bo lahko reševala probleme in vzdržala toliko časa, da ne bomo vsaki dve leti hodili na volitve," je dejal, hkrati pa ponovil, da je SDS pripravljen tudi na volitve.

SDS hoče vse predsednike strank v vladi

Glede kadrov je dejal, da bo stranka sodelovala samo v takšni vladi, v kateri bodo sedeli tudi vsi predsedniki koalicijskih strank, s čimer je zavrnil ugibanja, da bi bil lahko prvak NSi-ja Matej Tonin predsednik DZ-ja. "Občutek je drugačen, če si na ladji, ne glede na to, ali je vreme razburkano ali sončno, ali če to ladjo opazuješ iz pristanišča. Mi želimo, da vsi, ki se bodo lotili tega projekta, če bo do njega prišlo, prispevajo po svojih najboljših močeh k temu, da bo projekt uspešen in dokončan. Minister ne more biti vsak - poleg tega, da je strokovnjak in se spozna na določene stvari, mora imeti tudi neko politično težo. Predsedniki koalicijskih strank jo seveda imajo," je izpostavil. Ob tem pa je ocenil, da je med 90 poslanci vsaj 80 takšnih, ki zmorejo opravljati funkcijo predsednika DZ-ja.

Glede možnosti, da bi bil predsednik vlade kdo drug, pa je Janša dejal, da je "pripravljen podpreti vsakogar, ki je na volitvah dobil več glasov" od njega. Janša je bil na volitvah v DZ izvoljen z največ, 7020 glasovi.

O kadrih se bodo sicer začeli pogovarjati šele, ko bodo vsebinske stvari zaključene.

Na vprašanje, ali je mogoče, da bi se v pogovore še vključil tudi SAB, je dejal, da so na pogovore vabili vse, tisti, ki so se želeli pogovarjati, so prišli. "Če se bo kdo pozneje priključil, mi nikoli nikogar ne izključujemo, je pa to tudi stvar drugih, nismo sami v tem," je navedel.

Na vprašanje novinarke Dnevnika, kaj je na dnevnem redu organov strank v soboto, je dejal, da "uredniška politika Dnevnika". "Če se vi vmešavate v stranko, se bomo mi v vašo uredniško politiko, saj smo v svobodni državi," je še navedel.

Poziv skupine vidnih posameznikov k sestavi koalicije

Pobuda je naslovljena na vse parlamentarne politične stranke, razen Levice in SNS-a. Foto: BoBo
Pobuda je naslovljena na vse parlamentarne politične stranke, razen Levice in SNS-a. Foto: BoBo

Skupina vidnih posameznikov iz družbenopolitičnega življenja je na predsednike parlamentarnih strank, razen Levice in SNS-a, naslovila pobudo za oblikovanje vključujoče in operativne koalicije. Menijo, da predčasne volitve ne bi bistveno spremenile razmerja sil, bi pa prinesle večmesečno obdobje prostega teka, ki bi poslabšalo nedelovanje države.

Po njihovem mnenju bi to še poglobilo razvojni zaostanek Slovenije in upočasnilo priprave na predsedovanje Svetu EU-ja. "Stvari ne morejo v nedogled delovati same od sebe. Kam to pripelje, se je najprej pokazalo pri zdravstvu in obrambi, manj vidne, a vseeno prisotne, pa so posledice nedela na drugih področjih," so zapisali.

Zato verjamejo, da je oblikovanje vključujoče, operativne in razvojno naravnane koalicije v danih razmerah najodgovornejša rešitev. Slovenija po njihovih navedbah namreč pada na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, po številnih merilih pa jo prehitevajo države srednje in vzhodne Evrope, ki so bile ob prehodu v demokracijo neprimerljivo manj razvite od Slovenije.

Ob tem se zavedajo, da je taka rešitev tudi najtežja, saj da preseganje ideoloških razlik, strankarskih apetitov in osebnih ambicij terja pogum, zrelost in medsebojno spoštovanje. "Pričakujemo, da boste v luči domačih in tujih izzivov vzpostavili prav takšno sodelovanje – v dobro države in vseh državljank ter državljanov," so pozvali.

Pobudo se med drugim podpisali Mark Boris Andrijanič, nekdanji minister Žiga Turk, bančnik Marko Voljč, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, ekonomista Igor Masten in Sašo Polanec ter Nevenka Črešnar Pergar.

Janša: Žal nekateri zavračajo politiko dialoga

Janša je poziv pozdravil in podpisnike spomnil, da so tako kot vedno doslej v SDS-u k pogovorom o morebitni novi koaliciji povabili vse parlamentarne stranke, udeležile pa so se jih tri. "Žal nekatere že v principu zavračajo politiko dialoga, to zavračanje pa je huronsko podpirano v osrednjih medijih ter dodatno v nekaterih državnih organih, ki se v Sloveniji zdaj že klasično zlorabljajo za politične obračune. Upamo, da bo vaš glas razuma pomagal obrniti tokove v normalnost," so Janšev odgovor povzeli na spletni strani Nova24TV.

Židan se s številnimi ugotovitvami iz pobude strinja. Foto: BoBo
Židan se s številnimi ugotovitvami iz pobude strinja. Foto: BoBo

Židan: Pomemben kriterij je širjenje sovraštva

Na pobudo je odgovoril tudi predsednik SD-ja Dejan Židan. Deli stališče podpisnikov, da Slovenija potrebuje takšno koalicijo, a je hkrati tudi prepričan, da so najboljši in najhitrejši način do operativne in vključujoče vlade nove volitve. "Prepričani smo, da v razumevanje vključujočega delovanja ne sodijo širjenje sovraštva, kultura laži in nestrpnosti ter destrukcija. To so pomembni kriteriji pri sklepanju zavezništev," je še zapisal Židan.

Bandelli ne izključuje podpore Janši

Alenka Bratušek je ob robu seje vlade pojasnila, da sta jo poslanca Franc Kramar in Marko Bandelli seznanila s tem, da ju je poklical prvak SMC-ja Zdravko Počivalšek. A ne zaradi morebitnega prestopa, ampak zato, da bi tudi SAB vstopil v koalicijo, o kateri se pogajajo SDS, SMC, NSi in DeSUS. Oba poslanca sta zavrnila namige o prestopu, čeprav ugibanja o Kramarju ne potihnejo.

Marko Bandelli. Foto: Primorski dnevnik
Marko Bandelli. Foto: Primorski dnevnik

Bandelli je potrdil, da je s Počivalškom govoril o možnosti sodelovanja s koalicijo, če se o njej ne bodo dogovorili, pa o drugih možnostih sodelovanja. "Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi," je ugotavljal. Zatrdil je, da pogovorov z Janšo v SAB-u niso zavrnili, pač pa so imeli na prvi dan teh pogovorov sejo organov stranke, dogovora o novem datumu pa še niso sklenili. Po Bandellijevem mnenju bi se SAB sicer glede na svojo bazo volivcev težko vključil v Janševo koalicijo. Bodo pa v tem primeru kot opozicijska stranka podpirali dobre projekte oziroma bodo po poslančevih navedbah razvojna opozicija. Na vprašanje, ali bi torej kot poslanec glasoval proti tej vladi, pa je odgovoril: "Ne vem, ali bi glasoval proti. Verjetno bi glasoval za to, da nastane." O morebitnem glasovanju o Janši kot mandatarju pa se po njegovih navedbah v poslanski skupini še niso pogovarjali. Če Janševe koalicije ne bo, bodo po Bandellijevem mnenju še poskušali uresničiti idejo SAB-a za oblikovanje projektne vlade.

SAB naknadno sporočil, da so prava pot volitve

Iz SAB-a so naknadno posredovali še skupno izjavo Bratuškove in Bandellija, v kateri zatrjujeta, da so predčasne volitve prava pot, če oblikovanje levosredinske projektne vlade ne bo mogoče. "Za stranko SAB politike, ki pod vprašaj postavljajo javno zdravstvo, javno šolstvo, vrednote NOB-ja in človekove pravice, niso sprejemljive. Drži pa dejstvo, da se v poslanski skupini o glasovanju o morebitni novi vladi pod vodstvom Janeza Janše še nismo pogovarjali," sta dodala v skupni izjavi, v kateri piše, da se v poslanski skupini o glasovanju o morebitni novi vladi pod vodstvom Janeza Janše še niso pogovarjali. "V SAB-u bomo, če do tega pride, tako kot v preteklem mandatu, delovali kot konstruktivna opozicija in podprli vse dobre ukrepe v korist Slovenije in njenih državljanov," sta v skupni izjavi zapisala Bratuškova in Bandelli.

Javno pismo skupine v celoti:

Spoštovana predsednica SAB mag. Alenka Bratušek,

Spoštovana predsednica DeSUS dr. Aleksandra Pivec,

Spoštovani predsednik SDS gospod Janez Janša,

Spoštovani predsednik SMC gospod Zdravko Počivalšek,

Spoštovani predsednik LMŠ gospod Marjan Šarec,

Spoštovani predsednik NSi mag. Matej Tonin,

Spoštovani predsednik SD mag. Dejan Židan,

slovenska država že nekaj časa ne deluje tako, kot bi morala, problemi se kopičijo, na obzorju se kažejo novi. Ustrezno se moramo pripraviti na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, trgovinskimi vojnami, korona virusom in demografskimi gibanji. Svetovno gospodarstvo se ohlaja, prav tako se zaključuje daljše obdobje rasti v Evropi in z njo v Sloveniji.

Slovenija pada na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti in izgublja številne mlade, ki s svojim znanjem in izkušnjami bežijo v tujino. Po številnih kriterijih nas prehitevajo celo države srednje in vzhodne Evrope, ki so bile ob prehodu v demokracijo neprimerljivo manj razvite od nas.

Sloveniji zmanjkuje časa za sprejem razvojnih ukrepov, s pomočjo katerih se bomo lahko uspešno soočili s prihajajočimi izzivi. Prav tako si ne moremo več privoščiti odlašanja pri reševanju zdravstva in drugih javnih storitev. Odločen korak naprej moramo narediti tudi na področju digitalizacije, javne infrastrukture, trajnostnega razvoja in medgeneracijske solidarnosti. Predvsem pa moramo vsi skupaj vzpostaviti pozitivno klimo in okolje, v katerem bodo cenjene podjetnost, meritokracija ter skrb za sočloveka in ki ga ne bodo definirale strankarske zamere ter politikantska prepirljivost.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu Evropske Unije. Naši cilji morajo biti jasni in ambiciozni, predsedovanje pa moramo izkoristiti za izboljšanje mednarodnega ugleda Slovenije, za izgradnjo novih zavezništev in kot orodje za doseganje naših strateških ciljev.

Še ene predčasne volitve ne bi bistveno spremenile razmerja sil, bi pa prinesle večmesečno obdobje prostega teka, ki bi še poslabšal nedelovanje države, poglobil razvojni zaostanek Slovenije in upočasnil priprave na predsedovanje.

Stvari ne morejo v nedogled delovati same od sebe. Kam to pripelje, se je najprej pokazalo pri zdravstvu in obrambi, manj vidne, a vseeno prisotne, pa so posledice nedela na drugih področjih. Zato verjamemo, da je oblikovanje vključujoče, operativne in razvojno naravnane koalicije v danih razmerah najbolj odgovorna rešitev.

Zavedamo se, da je taka rešitev tudi najtežja, saj preseganje ideoloških razlik, strankarskih apetitov in osebnih ambicij terja pogum, zrelost in medsebojno spoštovanje. Pričakujemo, da boste v luči domačih in tujih izzivov vzpostavili prav takšno sodelovanje - v dobro države in vseh državljank ter državljanov.

Z odličnimi pozdravi, Mark Boris Andrijanič, dr. Jernej Buzeti, dr. Anže Burger, Nevenka Črešnar Pergar, dr. Romana Jordan, Miha Lavtar, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Igor Masten, Andrej Mertelj, Marko Pavlišič, dr. Jerneja Penca, dr. Mark Pleško, dr. Sašo Polanec, mag. Tanja Porčnik, Matej Potokar, Rok Ravnikar, dr. Žiga Turk, Matej Tomažin, Žiga Vavpotič, dr. Peter Verovšek, dr. Blaž Vodopivec in Marko Voljč.


Odziv SD-ja:

Spoštovane in spoštovani,

zahvaljujem se Vam za Vaše pismo, s katerim pozivate stranke k oblikovanju operativne in vključujoče koalicije.

Delim Vaše stališče, da Slovenija takšno koalicijo potrebuje. Razloge za to, podobne tistim, ki jih navajate v pismu, smo Socialni demokrati identificirali tudi na našem kongresu konec lanskega leta. Soglašamo, da so pred nami priložnosti in tveganja, ki jih lahko samo s pametnim upravljanjem spremenimo v dobro za naše ljudi in za našo državo.

Prepričani pa smo, da v razumevanje vključujočega delovanja ne sodi širjenje sovraštva, kultura laži, nestrpnosti in destrukcija. To so pomembni kriteriji pri sklepanju zavezništev.

Prepričan sem, da so najboljši in najhitrejši način do operativne in vključujoče vlade nove volitve. Naj ljudje odločijo. Če bodo soglašali z namero iz Vašega pisma, da Slovenija potrebuje vlado, ki bo znala ujeti priložnosti, zmanjšati tveganja, izboljšati upravljanje države in razrešiti nakopičene probleme, ob tem pa Slovenijo sistematično pripraviti na izzive prihodnosti, imajo izbiro.

To smo Socialni demokrati.

mag. Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov