Od tega, da je kot šolarka pri 15 letih vsak petek protestirala pred parlamentom na Švedskem, je danes 16-leta Greta Thunberg svetovni fenomen, ki mu sledi celotna generacija sicer politično izredno nemotivirane in neangažirane mladine po vsem svetu (generacija Z), tudi v Sloveniji. Njeni prepričljivi in jasno argumentirani nastopi na podnebni konferenci Združenih narodov v Katowicah na Poljskem, med evropskimi politiki v Strasbourgu in pred svetovnimi ekonomskimi veljaki v Davosu so presegli raven "mularije, ki šprica šolo".

Imeli smo tri izredne sestanke za brexit in nobenega za okolje.

Greta Thunberg

Tudi če bodo njena prizadevanja in okoljevarstveni protesti Skolstrejk för klimatet (Šolska stavka za podnebje) zvodeneli, kot so Occupy Wall Street ali pa rumeni jopiči, je že zdaj dosegla nepredstavljivo. 15. marca je skupaj z njo protestiralo 1,6 milijona protestnikov na sedmih celinah in v več kot 125 državah po vsem svetu, ki od svojih voditeljev zahtevajo sprejetje ukrepov za zaščito okolja.

Greta Thunberg je začela pred švedskim parlamentom izvajati Šolsko stavko za podnebje (Skolstrejk för klimatet) 20. avgusta 2018. Takrat je do parlamentarnih volitev, ki so bile 9. septembra, vsak dan sedela pred sedežem demokracije in izostala od pouka, da je javnost in politike opozarjala, naj sprejmejo potrebne odločitve. Po volitvah je protestirala le še ob petkih, s čimer je pridobila pozornost medijev in svetovne javnosti, s protesti pa namerava nadaljevati, dokler ne bo Švedska popolnoma zmanjšala izpusta emisij. Foto: Reuters

Generacijo pognala na ulice prek družbenih omrežij

Če mislite, da moramo biti v šoli, predlagamo, da zavzamete naše mesto na ulici in stavkate iz službe ali pa se nam pridružite, da pospešimo postopek.

Greta Thunberg

"Današnjo mladino je bistveno težje mobilizirati, kot jo je bilo prej v zgodovini. Ta mlada dama pa jo je spravila na ulice, in to prek telefonov in družbenih omrežij. Pri tej generaciji to ni uspelo nikomur do zdaj. Kaj bi naredila številna podjetja, koliko denarja bi vložila v kampanje, da bi jim uspelo, kar je njej," razlaga Irena Pavčič. Strokovnjakinja za komuniciranje je ob tem poudari, da je imela Greta izredno dobro razdelano strategijo, jasen cilj in ciljne skupine ter določene kanale komuniciranja.

"Njen cilj je bil izvesti kampanjo, ki bi spravila mlade po vsem svetu na ulice. S tem ko je vsak petek hodila pred parlament, je vzbudila zanimanje medijev. Ker je, prvič, mlada, drugič, izjemno bistra deklica, je dobila tudi pozornost medijev, sicer bi lahko protestirala pred parlamentom in ostala neopažena /.../ In v tem je njen fenomen, koncept imaš lahko razdelan, a to še ne pomeni, da boš dvignil ljudi."

Nov moment: otroci poučujejo svoje starše

Greta se je odločila, da bo začela protestirati po tem, ko so lani poleti dobršen del Evrope zaradi podnebnih sprememb zajeli hudi gozdni požari. Mnogi so le nemočno spremljali podobe ognjenih zubljev, ki so pod seboj goltali hektarje gozdnih površin, tudi na Švedskem. Takrat 15-letna Švedinja se je po vzoru učencev iz šole Parkland na Floridi v ZDA, ki so protestno zapustili šolske klopi, saj so tako protestirali proti uporabi nošenja orožja v šolah, tudi ona odločila protestirati z izostankom od pouka. Foto: Reuters

Poleg svetovne pozornosti (za svoja prizadevanja je prejela številne nagrade, letos je nominirana tudi za Nobelovo nagrado za mir) je še pomembnejše to, da je prodrla v krvni obtok družbe; svojo generacijo je seznanila s skrb vzbujajočo oceno znanstvenikov, da bo človeštvo s trenutno hitrostjo onesnaževanja Zemljo čez približno dvanajst let pripeljalo pred vrata nepovrata.

Zgodil pa se je še en pomembni trenutek; sprožil se je vzvod informiranja od spodaj navzgor, kar pomeni, da so prvič v zgodovini začeli otroci, pa čeprav o okoljevarstveni temi, izobraževati svoje starše.

Profesor s Filozofske fakultete v Ljubljani Božidar Jezernik vidi vzrok v tem, da je mlajša generacija veliko bolj občutljiva za okoljske težave in jih je tudi bolj ponotranjila, kot je to storila starejša generacija. "To je tudi eden od pokazateljev, da šolski sistem, da je treba novo generacijo vzgojiti v novi miselnosti, deluje, a deluje bolj počasi." Jezernik doda, da je to povezano tudi z željo, da bi bili mladi "opaženi in slišani, da se lahko postavijo v položaj, da branijo nekaj, kar ima etično vrednost, in sicer tako veliko, da lahko naredijo tudi kakšen prekršek pri manj pomembni svari, kot je špricanje šole."

Greta Thunberg opozarja na pomen zmanjšanja ogljikovega dioksida v ozračju za 50 odstotkov do leta 2030, na spoštovanje Pariškega podnebnega dogovora, na upoštevanje izsledkov raziskave in posledice zvišanja povprečne temperature na Zemlji za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, na izpust metana v morje iz arktičnega termofrosta.

Radikalni ukrepi: po svetu le z vlakom

Še preden je Greta postavila visoka merila svetu, jih je najprej postavila sebi in svoji družini; tako Greta kot njena mama in oče so vegani. Gretini starši, je hči znane švedske operne pevke Malene Ernman in igralca Svanteha Thunberga, so bili neke vrste njeni poskusni zajčki. Že pri enajstih letih jim je kazala grafične izračune strokovnjakov, prikazovala dokumentarne filme, fotografije, poročila in članke, ki opozarjajo na človeško uničevanje okolja. "Pred tem nisem imel pojma. Mislil sem, da smo to temo z okoljem že rešili," je izjavil njen oče.

"Njeni predlogi so zelo radikalni – kdo pa se je danes še pripravljen odreči luksuzu? Sama se, recimo, ne vozi z letalom, ampak le z vlakom. Tako ne govori le o ekološki katastrofi, ampak daje tudi konkretne primere, kako po celem svetu iskati rešitve," opozori Irena Pavčič.

Ker Greta po potuje le z vlakom, je bil eden njenih prvih vidnejših uspehov ta, da se je vožnji z letalom leta 2016 odpovedala njena mati, kar je pomenilo konec njene mednarodne pevske kariere. Družina se, ko je to res nujno, vozi z električnim avtomobilom. Na Svetovni gospodarski forum v Davos je 16-letnica z dolgopletenima kitama prispela z vlakom, za razliko od politikov, ki so prišli z letalom, za kar je potrebovala dobrih 32 ur.

Ko so jo nedavno povabili v New York, da bi septembra nagovorila Združene narode, je dejala, da bi se na pot odpravila z ladijskim kontejnerjem, saj ima ta najnižji ogljični odtis. Še vedno se sicer zgodi, da ostro oko ujame Greto na vlaku, kako jé sendvič, zavit v plastično vrečko, kot je to na Twitterju uspelo nemškemu politiku Paulu Ziemiaku, ki je bil na koncu tarča posmeha, ker da se spravlja na otroka.

Greta v svojih govorih prenaša opozorilo znanstvenikov, da se bo svet čez 12 let znašel na točki, iz katere ne bo več poti nazaj. Foto: Reuters

Avtizem in aktivizem

"Ko sem razmišljala, zakaj se tako mlado dekle ukvarja s takšnim problemom in na takšen način, bi rekla, da je to povezano s tem, da najstniki in osebe z Aspergerjevim sindromom razmišljajo drugače od vrstnikov. Lahko jih zanimajo neke prav posebne teme in – kot kaže – Greto zanima podnebje, drugače od njenih vrstnikov, ki jih zanimata moda in glasba," pojasni podpredsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije Sabina Korošec Zavšek.

Aspergerjev sindrom, ki so ga diagnosticirali Greti in tudi njeni mlajši sestri, je razvojna motnja, ki spada v skupino motenj avtističnega spektra. "Druga stvar pa je ta, da dekleta z Aspergerjev sindromom nimajo interesa kramljati ali se pogovarjati o modi, ampak se raje pogovarjajo o bolj zrelih temah."

Pri desetih letih zapadla v hudo depresijo

Greta zase pravi, da ji je ukvarjanje z okoljevarstvenimi temami pomagalo, da se je pri enajstih letih izvila iz depresije, v katero je zapadla zaradi nemoči, da ne more vplivati na potek dogodkov, in vse hitrejšega onesnaževanja okolja. Foto: Reuters

Leta 2003 rojeno dekle je za podnebne spremembe prvič slišalo pri osmih letih. Zaradi nezmožnosti vplivanja na okoljske spremembe je pri enajstih letih zapadla v hudo depresijo. "Nehala sem govoriti in jesti. V dveh mesecih sem izgubila 10 kilogramov. Kmalu so mi diagnosticirali Aspergerjev sindrom, obsesivno-kompulzivno motnjo in selektivni mutizem, to pomeni, da govorim le takrat, ko menim, da je to nujno, in zdaj je eden takih trenutkov," je dejala na predavanju TEDx in izzvala bučen aplavz prisotnih.

Ne borimo se za našo prihodnost, borimo se za prihodnost vseh.

Greta Thunberg

Kot pojasni Sabina Zavšek Korošec, pri avtizmu na splošno, pa tudi pri Aspergerjevem sindromu, govorimo o spektru motenj, ki so pri vsakem posamezniku drugačne. "Vsak ima svojo paleto iz nabora, ki mu pravimo triada primanjkljajev, to so komuniciranje, socializacija in vedenje." Sogovornico je pri Greti najbolj presenetilo, "da je imela karizmo, s katero je pritegnila pozornost javnosti. Med posamezniki z Aspergerjevim sindromom so namreč tudi takšni, ki radi in veliko komunicirajo."

Žižek: Bliža se apokalipsa, a ne smemo izgubiti živcev

Na nedavnem predavanju v Zagrebu je pozornost Greti namenil tudi slovenski filozof Slavoj Žižek, ki jo je primerjal z grško junakinjo Antigono: "To, kar dela Greto Thunberg toksično moško, je točno njen avtizem. To jo dela tako čudovito. Kaj njen avtizem pomeni? Brez debate, brez prerekanja. Greta točno ve, da nam znanost sporoča čisto dovolj, kaj se dogaja z našim okoljem. Ve pa tudi, da v našem političnem prostoru poskušamo priznati, v kakšni godlji smo se znašli, ampak obenem pa še vedno preučujemo različne možnosti za rešitev. In Greta je tukaj čista Antigona, v smislu: brez bedarij, prosim, jaz zelo resno jemljem, kaj nam znanost govori. Zato mislim, da ta tip toksične moškosti, najbolje vgrajen v pogumne ženske, je značajski tip, ki ga potrebujemo danes. Potrebujemo brutalne ženske, ki se ne pustijo manipulirati."

Gretina mati Malena Ernman, znana operna pevka, ki je leta 2009 med drugim zastopala Švedsko na Evroviziji. Po vzoru svoje hčere se je odpovedala vožnji z letalom, kar je pomenilo tudi konec njene mednarodne kariere. Foto: Reuters

Na ulice zaradi okolja in ne novega modela iPhona

To pa je še kako pomembno pri generaciji Z. Strokovnjakinja za komuniciranje in ustanoviteljica Agencije za odnose z javnostmi IPPR Irena Pavčič opozarja, da je nemotiviranost in apatija najstnikov tudi posledica tega, da imajo sprogramiran čas, "ki smo jim ga sprogramirali starši, zato se v prostem času ne znajdejo. Ne znano več sklicati drugih otrok in se nekaj zmeniti, kaj šele aktivirati. So pa seveda tudi med mladimi številne izjeme, da ne bo pomote."

Na vprašanje, ali je torej Greta mladim na neki način organizirala in sprogramirala ta neusmerjeni čas, saj jim je pokazala, kaj naj naredijo in kako, sogovornica odgovori. "Se strinjam, na neki način je vodja. A mladi so šli tokrat na ulice z visokim vizionarskim in plemenitim ciljem, ne pa zato, da bodo celo noč stali zunaj, ker je prišel novi iPhone ali pa je H & M izdal omejeno linijo oblačil."

Mnogi okoljsko problematiko odkrivajo šele zdaj

Član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Rok Kranjc, ki se je 15. marca pridružilo svetovnim protestom in organiziralo proteste mladih tudi v Sloveniji, meni, da je mladina apatična predvsem zaradi manka politične platforme, na kateri bi kot skupina dobili pripoznanje in bi lahko tudi sami kaj naredili.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost zahteva: Prehod na večinoma rastlinsko hrano, zaprtje Teša 6, kolektivne prakse ...

"Za fenomen Grete Thunberg smo izvedeli iz množičnih

medijev, kako so se njeni skromni protesti prelevili v množični moment. V Sloveniji je veliko družbeno-okoljsko aktivističnih skupin, zato smo si v neformalnem krogu prijateljev rekli, da bi lahko to izrabili za motivacijski moment tudi pri nas. Pri tem ni bila toliko pomembna mednarodna povezava kot kontekst v posamezni državi," pojasni vzvode za proteste v Sloveniji, ki se jih je udeležilo okoli 12.000 ljudi, med njihovimi zahtevami pa je bilo tudi zaprtje Teša 6, Premogovnika Velenje in zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040.

Kako lahko od Indije in Nigerije pričakujemo, da bosta kaj ukrenili, če je nam, ki živimo lagodno življnje, vseeno.

Greta Thunberg

V tej smeri, kako mlade spodbuditi k ekološkemu doprinosu, sta po njegovem mnenju pomanjkljiva tudi izobraževalni sistem in trg dela. "Ker smo vpeti v sistem, je zelo težko iskati zelene potrošniške rešitve. Potrebujemo sistemsko rešitev na ravni gospodarstva, zato razumem kritike, da gredo mladi najprej protestirat, potem pa v McDonalds. A zdi se mi idealistično pričakovati, da se angažiramo in kupujemo zeleno, saj je to le del rešitve."

Ob tem pove, da so skozi nedavne proteste nekateri šele odkrivali okoljsko problematiko, ki traja že zadnjih 40 let. "O tem so vedeli zelo malo. Morda skozi narativ zelenega potrošništva, podanega prek medijev, a orodij za premislek o tej temi ni, hkrati pa je očitno, da je to ključno vprašanje 21. stoletja in nadaljevanja človeštva."

Teorije zarote

Evropski politiki niso izgubljali časa, da bi spoznali in poslušali švedsko aktivistko za okolje. Upajmo, da to ni bil le del predvolilne kampanje. Foto: Reuters

Ob uspehu Grete Thunberg pa se so vzniknila tudi politična licemerstva in razne teorije zarot, med njimi tudi ta, da naj bi njen govor v Katowicah švedska televizija kadrirala tako, da naj bi bila dvorana videti nabito polna, ko ni bila, in da naj bi se hotel z njo okoristiti založnik Ingmar Renthog.

Mnogi radi širijo govorice, da nekdo 'stoji za menoj' ali da sem 'plačana' ali 'izrabljena', da delam, kar delam. A za menoj, razen mene, ni nikogar.

Greta Thunberg

Ta je ravno na dan, ko je Greta prvič sedla pred parlament, izdal knjigo njene matere Podobe srca (Scener ur hjärtat), v kateri mati opisuje življenje s hčerama, ki imata diagnosticiran avtizem. Rentzhog je namreč tudi soustanovitelj tehnološke start-up organizacije We don't have time, katere cilj je lokalne podnebne iniciative predstaviti svetovni javnosti prek družbenih medijev.

Omenjena organizacija je med drugim Greti pomagala z nasveti, kako zastaviti koncept Šolske stavke za podnebje (Skolstrejk för klimatet, ki se pojavlja tudi pod imeni Fridays for Future, Youth for Climate in Youth Strike 4 Climate).
Rentzhog zanika, da bi se hotel z Greto okoristiti, in trdi, da ji je pomagal iz okoljevarstvenih vzgibov, Greta naj bi z njim prekinila vsa sodelovanja, izkupiček od prodaje knjige pa naj bi bil namenjen različnim humanitarnim organizacijam in društvom za pomoč živalim.

Nominacija za Nobelovo nagrado za mir – s kakšnim razlogom?

A bolj kot to bodejo v oči trepljanja politikov. Kot pravi profesor Božidar Jezernik, se teorije zarot pojavijo vedno, ko se pojavi izjemen dogodek ali osebnost, kar pa je v primeru okolja popolnoma irelevantno: "Pomembno je, da ji je uspelo nagovoriti ljudi in opozoriti, da je problem treba rešiti."

Trenutni sistem podpira prevare, saj zmagaš le takrat, ko prideš na oblast. Nehati moramo tekmovati, moramo sodelovati in deliti zemeljske vire na pošten način, živeti moramo po načelu enakosti za vsa živa bitja in narediti nekaj korakov nazaj v dobro vseh.

Greta Thunberg

A kaj bo politika dosegla s tem, da bo Greta nagovarjala Združene narode in morda celo prejela Nobelovo nagrado za mir? Okoljevarstvene teme se menda ni lotila s tem namenom, politika pa, kot se zdi, si vedno poskuša na enak način umiti roke, spremeni pa se malo. Rok Kranjc omeni, da je glede tega vidika Greta kritična tudi sama, "ko se srečuje s politiki, ki jo trepljajo po rami in rečejo: 'Kako ste vi mladi super!' Hkrati pa z dejanji nič ne naredijo."

Božidar Jezernik doda, da podelitev nagrad, sploh nekomu, ki si prizadeva za dobro okolja, pri ljudeh vzbudi določeno stopnjo zadovoljstva, v smisli, "nekaj pa smo naredili, zato ni treba nič spremeniti. V Sloveniji smo sprejeli ločevanje odpadkov, a vsakič, ko odprem smetnjak z biološkimi odpadki, v njem vidim polivinilno vrečko. Ljudje razumejo, da je treba nekaj narediti, a najlažje je vse dati v vrečko in jo odvreči. Tukaj se dogaja nekaj podobnega, dajmo Greti priznanje, ker je načeloma to pomembna tema … Ampak, kaj bomo pa naredili mi?"