Med prijavljenimi na mesto generalne sekretarke je po informacijah časopisa Dnevnik tudi zdajšnja generalna sekretarka Renata Brunskole, ki sicer kandidira tudi za županjo Metlike. Brunskoletova za potrditev kandidature za STA ni bila dosegljiva.
Alojz Kovačič je edini kandidat za mesto predsednika RKS-ja. Kovačič, nekdanji sekretar mariborskega območnega združenja, je sicer po navedbah Dnevnika že dobil podporo na sestanku sekretarjev območnih združenj RKS-ja na začetku oktobra. Pri tem po navedbah časopisa nekateri sekretarji trdijo, da podpora ni bila popolnoma enoglasna, saj naj bi kolegij do takrat zapustilo že precej prisotnih.

Kovačič naj bi zaradi dolgoletnega dela v RKS-ju organizacijo dobro poznal, vendar mu kritiki očitajo, da naj bi mariborsko združenje vodil kot zasebno podjetje. Med drugim je na mesto poslovne sekretarke zaposlil svojo prijateljico, prav tako naj bi bil radodaren pri zaposlovanju s podjemnimi pogodbami, poroča Dnevnik.
Belinda Ladiha, sicer predsednica območnega združenja Hrastnik, pa je edina kandidatka za podpredsednico.

Križi in težave
Prva velika težava, s katero se bo moralo spoprijeti novo vodstvo, bodo finančne težave, ki so nastale po zapletih z gradnjo hotela Arija na Debelem rtiču. Kot so navedli v Dnevniku, so na RKS-ju s prodajo stavbnega zemljišča v Ankaranu želeli poplačati del dolgoročnega posojila za izgubljene tožbe s podizvajalci, ki so hotel gradili, vendar dražba v ponedeljek ni bila uspešna.

Plačal Vegradu, zdaj še podizvajalcem
Hotel je sicer gradilo podjetje Vegrad, ki je kmalu šlo v stečaj in ostalo dolžno svojim podizvajalcem. Ti so denar zahtevali od RKS-ja, čeprav je Vegradu že v letih 2009 in 2010 poravnal vse račune. Sodišča so do zdaj že v dveh primerih dokončno odločila, da mora podizvajalce poplačati RKS. Vse pravde pa še niso pravnomočno rešene. Na organizaciji ocenjujejo, da jih bodo vse izgubljene tožbe stale okoli tri milijone evrov.

Ker je vlada odklonila pomoč organizaciji, se je RKS odločil finančne težave reševati z odprodajo nepotrebnega premoženja, v to pa spada tudi omenjeno stavbno zemljišče v Ankaranu. Zemljišče leži na ureditvenem območju za poselitev, vendar gradnjo na njem trenutno omejuje začasni občinski odlok, ki prepoveduje gradnjo na celotnem območju občine in velja do sprejetja občinskega prostorskega načrta.