Predlog novele zakona o javnih financah, ki ga je predlagal SDS in s katerim bi plačilne roke države skrajšali s 30 na 15 dni, v današnji prvi obravnavi v DZ-ju ni bil deležen podpore koalicijskih poslanskih skupin. Te menijo, da je zdajšnja ureditev primerna, v opoziciji pa so prepričani, da bi se s tem pomagalo gospodarstvu.
DZ je s 64 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki odpravlja neskladje z ustavo. To je ustavno sodišče ugotovilo v določbi, po kateri sklep o preiskavi v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda Javna agencija RS za varstvo konkurence. Za preiskavo bo treba pridobiti ustrezno odredbo.
Poslanke in poslanci so z 41 glasovi proti in 31 glasovi za sklenili, da novela zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ni primerna za nadaljnjo obravnavo, s čimer je zakonodajni postopek končan. S predlogom so sicer poslanci SDS-a želeli uvesti dualni sistem poklicnega izobraževanja in vajeništva.
Seja je bila zanimiva tudi zato, ker največja poslanska skupina očitno razpada. Ni jasno, kdo bo iz PS-ja izstopil in šel med nepovezane poslance ali pa celo ustanovil novo poslansko skupino. Sodeč po današnjih glasovanjih, koalicija vsaj na papirju še obstaja.
DZ pa je sprejel novelo zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, s katero se urejajo pogoji za razlastitev oz. omejitev lastništva na zemljiščih, potrebnih za graditev žičniških naprav. Prisilna omejitev lastninske pravice bo veljala za zemljišča v lasti agrarnih skupnosti, kjer je soglasja vseh solastnikov praktično nemogoče dobiti. Konkretno se bo z uveljavitvijo novele zakona omogočila gradnja treh krožnokabinskih žičnic na območju Bohinjske Bistrice, kjer se je za nekatera zemljišča izkazalo, da so v lasti agrarnih skupnosti, ki pa jih zaradi nedosegljivosti nekaterih solastnikov nikakor ni mogoče pridobiti.
Predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju meri na boljšo povezavo med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom, po predlogu novele zakona o javnih financah pa bi za polovico skrajšali plačilne roke države.
Neposredni proračunski uporabniki bi tako po predlogu, ki ga je poslanska skupina v parlamentarni postopek vložila marca, svoje obveznosti morali plačati na 15. dan, za posredne proračunske uporabnike pa bi veljal največ 15-dnevni plačilni rok.
V trenutno veljavnem zakonu o javnih financah je sicer določeno, da proračunski uporabniki plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene določijo v zakonu o izvrševanju proračuna. V zakonu za leti 2013 in 2014 je plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
S predlagano novelo zakona o javnih financah so si v SDS-u prizadevali predvsem za izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva.
Vajeništvo v sodelovanju s šolo?
Predlagana novela zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju med drugim vpeljuje sistem vajeništva v sodelovanju s šolo. Vajeništvo bi med drugim spodbujala država s financiranjem nagrad vajencem in mentorjem. Vajencu bi delodajalec in šola pripravila osebni izobraževalni načrt.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje