Radio Slovenija je poročal, da bi lahko gradnja druge jedrske elektrarne postala resničnost, če bi v Sloveniji uredili odlagališče jedrskih odpadkov in če drugi energetski viri ne bi zadovoljili vseh potreb v državi. Gradnja 1000 megavatnega bloka bi stala okoli dve milijardi evrov, financirali pa bi ga lahko z lastnimi sredstvi. Drugi blok nuklearke bi bil precej močnejši od zdajšnjega, 400 megavatnega, in bi zagotovil dodatno in precej poceni energijo. Minister Vizjak trdi, da se bodo v prihodnjih desetih letih potrebe po energiji povečale za okoli 1000 megavatov.

Priprave na gradnjo bi se lahko začele 2013, obratovati pa bi lahko začel 2017.

Poceni in konkurenčna energija
Minister Vizjak poudarja, da Slovenija trenutno proizvede 10 teravatnih ur električne energije na leto, porabi pa je 13, kar nas postavlja v položaj neto uvoznika. S proizvodnjo dodatnih 7,5-8,5 teravatnih ur bi bile dolgoročno zadovoljene vse energetske potrebe - po ceni med 35 in 40 evrov za megavatno uro. Takšna energija bi bila zelo konkurenčna in bi jo lahko brez težav izvažali, končuje minister.

Nacionalna razvojna strategija do leta 2023 za Posavje sicer predvideva še dokončanje hidroelektrarn na Savi, skladišče plina na Senovem in 400 kilovoltni daljnovod od Krškega do Beričevega.