Postopno odpiranje šol pozdravljajo tudi v združenju ravnateljev, saj bo vsaj del otrok deležen kakovostnejšega pouka. Foto: BoBo
Postopno odpiranje šol pozdravljajo tudi v združenju ravnateljev, saj bo vsaj del otrok deležen kakovostnejšega pouka. Foto: BoBo
Sorodna novica Do 18. januarja ne bo sprememb, nato pride na vrsto regijski pristop sproščanja omejitev

Prilagojen semafor sproščanja ukrepov je znak, da je prednostna naloga celotne družbe varno ter postopno odpiranje šolskega in vrtčevskega prostora, poudarja ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki odpiranje šol po regijah vidi tudi kot spodbujanje regij s slabšo epidemiološko sliko. "Gremo iz običajnih okvirov in dajemo priložnost zdravim regijam, da to spodbudijo ter da na neki način postanejo zgled vsem preostalim," je poudarila Kustečeva. Ministrica za izobraževanje je sicer poudarila, da prejema precej pobud – tako za odprtje šol kot tudi nasprotnih. Zagotovila je, da bodo pobudo proučili in da bodo "s skupnimi močmi poiskali najboljšo možno rešitev".

Ravnatelji pozdravljajo načrt vlade

V Združenju ravnateljic in ravnateljev takšen načrt vlade pozdravljajo, saj bo vsaj del otrok deležen kakovostnejšega pouka. Kako bo ta potekal v praksi in kako bodo nadomestili razlike med regijami, trenutno še ni znano.

Da so postopno odpiranje šol po regijah zagovarjali že spomladi in da jih je vlada končno uslišala, je za Radio Slovenija povedal predsednik združenja Gregor Pečan: "Enkrat bodo odprte bolj ene regije, drugič druge, ker se tudi žarišča epidemije selijo. Statistično gledano, se bodo te stvari do konca šolskega leta precej poravnale v celi državi, s tem da bo pouk lahko precej bolj kakovosten, kot je pouk na daljavo."

Od stanja v posamezni regiji bo odvisno tudi to, kako bo fizični pouk videti v praksi in ali bo treba ponekod konec šolskega leta zamakniti za kakšen teden ali dva v poletje.

Rektorji pozivajo vlado, naj omogoči vsaj nujno pedagoško delo

Rektorska konferenca RS je na izredni seji vlado pozvala, naj nemudoma omogoči vsaj izvedbo nujnega dela pedagoškega procesa in individualnega znanstvenoraziskovalnega dela v prostorih visokošolskih zavodov. Kot opozarjajo, nekatere študentke in študenti ob nespremenjenem načinu dela ne bodo mogli izpolniti vseh obveznosti, in posledično ne bodo mogli pristopiti k preverjanju in ocenjevanju znanja.

Rektorji vladi predlagajo, naj omogoči vsaj izvedbo pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov v obliki individualnega ali skupinskega (od tri do pet ljudi) dela ob upoštevanju preventivnih ukrepov zdravstvene stroke, in izvedbo individualnega znanstvenoraziskovalnega dela, ki bo študentom študijskih programov prve in druge stopnje ter doktorskim študentom omogočalo dokončanje njihovih zaključnih del.

Iniciativa si prizadeva za čimprejšnjo vrnitev otrok v šole

Ministrica je danes sprejela predstavnike civilne iniciative Otrok ne damo, ki si prizadeva za čimprejšnjo vrnitev otrok v šole, v štirih dneh so zbrali 10.179 podpisov državljanov in 1850 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Kot poudarjajo, tako dolgotrajno šolanje na daljavo ni ne strokovno ne zdravstveno utemeljeno, zato želijo pouk v fizični obliki, odpiranje šol po regijah pa vidijo kot skrajni ukrep.

"Otroci se morajo v vrtce, šole in na fakultete vrniti brez testiranj, mask in socialne distance"

Izpostavili so predvsem vpliv šolanja na daljavo na zdravje, na padec imunosti, onemogočanje dolgoročnega psihosocialnega razvoja otrok in samopoškodovalno vedenje. "To, kar sem danes doživela na Zoomu, me je zelo prizadelo. Otroci že zelo trpijo, so apatični in bledi. Ko sem jih v enem razredu vprašala, kdo si ne želi v šolo, je roko dvignil le en učenec," je povedala učiteljica Renata Filipič.

Poziv za čimprejšnje vračanje otrok v šole

Na vprašanje ministrice, kakšno rešitev predlagajo, je Filipičeva odgovorila, da si želijo predvsem sodelovanja pri odločanju. Navedla je, da bodo razrede zračili, skrbeli za higieno rok in kašlja. Ne želijo pa si, da bi učenci in učitelji pri pouku nosili zaščitne maske. Dodala je še, da za otroke, ki se ne morejo ali se ne želijo vrniti v šolo, pripravljajo kakovostno virtualno šolo. Poudarila je, da se otroci lahko družijo na igriščih in pri športnih dejavnostih.

"Otroci se morajo v vrtce, šole in na fakultete vrniti brez testiranj, mask in socialne distance, da zaživijo socialno življenje. Le na ta način se dogaja prekuževanje za pridobivanje čredne imunosti, ki bo zaščitilo ranljive skupine," je dodala pedopsihiatrinja Biserka Ilin.

Poziv za normalizacijo šolstva

Opozorila o problematičnosti zagovarjanja čredne imunosti

Strokovnjaki pa opozarjajo tudi, da je zanašanje na prekuženost skupnosti s prebolevanjem covida-19 problematično, saj niti ni zanesljivo, koliko časa po okužbi z novim koronavirusom je posameznik odporen proti prihodnji okužbi. Večina ljudi, okuženih z novim koronavirusom, razvije imunski odziv v prvih nekaj tednih. Po okužbi nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo različen čas, od dveh mesecev pri blagem poteku bolezni do pol leta in več pri težji obliki bolezni.

Strokovnjaki od cepiv proti covidu-19 pričakujejo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv, kot pa se to zgodi s prebolevanjem covida-19. A je za doseganje dela kolektivne imunosti treba z dvema odmerkoma cepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva, poudarja stroka. To pomeni, da bi bilo treba cepiti vsaj 1,2 milijona ljudi v Sloveniji. Do zdaj je bilo sicer v Sloveniji razdeljenih nekaj več kot 33.000 odmerkov cepiva, za želeno precepljenost bo tako treba počakati vsaj še nekaj mesecev.

Kdaj nazaj v šole?

Tudi pri otrocih lahko covid-19 pusti hude posledice

Zdravniki sicer opozarjajo, da lahko covid-19 pri otrocih pusti hude imunske posledice v obliki vnetja organov. Tudi v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru so zdravili več otrok, ki so imeli vnetje več organov, kar povzroča hud odziv imunskega sistema po prebolelem covidu-19. Pediatrinja z infekcijske klinike UKC-ja Tina Plankar Srovin je povedala, da še vedno drži, da covid-19 praviloma pri otrocih poteka v blažji obliki, ima pa lahko hude imunske posledice v obliki vnetnega odgovora organizma po preboleli okužbi, ki ni nujno, da je potekala s kliničnimi znaki.