Mineva 85 let od poboja bazoviških junakov. Foto: Mestna občina Kranj
Mineva 85 let od poboja bazoviških junakov. Foto: Mestna občina Kranj
false

"S pogumom izklesana dejanja naroda vedno postanejo del svetega, postanejo del narodovih temeljnih vrednot. In zaradi njih vedno nove in nove generacije hodijo pokončno. Bazoviške žrtve sodijo med dejanja, ki so zasidrana med vrednote Slovencev," je v uvodnem nagovoru poudaril župan mestne občine Kranj Boštjan Trilar. Bazoviškim junakom se je skupaj z županom poklonil tudi kranjski mestni svetnik in član društva Tigr Drago Štefe.

Bazoviške žrtve predstavljajo odziv Slovencev proti fašistični in nacistični ideologiji, ki sta poskušali izbrisati slovenski narod. Začelo se je na Primorskem, nadaljevalo skozi narodnoosvobodilni boj in dozorelo leta 1991, ko je nastala samostojna država Slovenija, je naštel župan.

Tigrovci in slovenski domoljubi Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič so bili pred natanko 85 leti obsojeni na tržaškem procesu. Štiri tigrovce je namreč italijansko fašistično sodišče obsodilo na smrt zaradi napada na tržaški fašistični časopis Il Popolo di Trieste. 6. septembra 1930 so jih ustrelili blizu vasi Bazovica pri Trstu, ki je po vojni postala kraj spomina. "Njim in vsem drugim junakom protifašističnega boja pripadata naša slava in spoštljiv spomin," je dejal župan Trilar.

"Nikoli več"
Osrednji govornik župan Občine Dolina pri Trstu Sandy Klun je opozoril, da ekonomija stagnira, brezposelnost je velika, nemiri in vojne pa se iz dneva v dan stopnjujejo po svetu. Brezdomci in priseljenci medtem pritiskajo na naše meje in iščejo zatočišče: "Zgodovina se ponavlja. V prejšnjem stoletju so se evropski narodi selili in iskali mir, delo ter razvoj drugje po svetu. Po dveh strahotnih vojnah sta Evropa in svet strnila svoj glas v klic: Nikoli več!"

Po vojni so bili ustanovljeni Združeni narodi, je spomnil Klun, sprejeta pa je bila tudi splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki je rezultat želje in obveze zavezniških sil, da bi prihodnje rodove obvarovali pred strahotami vojne, da bi ohranili mir, varnost ter dostojanstvo sleherne osebe. "To so dosežki, na katere moramo biti ponosni. Sporočilo, ki ga nosi geslo "Nikoli več" je tudi, da ne sme biti prostora za samozadovoljnost, za brezbrižnost in za nedejavnost. Potrebna je stalna budnost," je sklenil.