Foto: BoBo
Foto: BoBo

Komisija je v preiskavi ugotovila, da je aprila 2020 tedanji državni sekretar Cantarutti družbi HMEZAD – TNT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oziroma potrdil, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika. Tako je po navedbah komisije kršil 17. člen Zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete.

V KPK-ju so poudarili, da se zavedajo zahtevnosti in resnosti položaja, v katerem je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, vendar poudarjajo, da je tudi v takšnih razmerah treba ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. "Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način," so izpostavili.

Cantarutti ni pomisli, da presega pooblastila

Cantarutti je v svojem odzivu na osnutek ugotovitev KPK-ja, ki ga je poslal komisiji, zapisal da navedbe zavrača, saj da niso upoštevali okoliščin tistega časa. "Želim poudariti, da bi, v kolikor bi se ponovno znašel v takšni situaciji, ravnal še enkrat popolnoma enako in ni mi žal, da sem takrat sprejel odločitve, kakršne sem." Potrdil je, da je podpisal dopise za omenjeno družbo in da je podobne dopise podpisal tudi za druge družbe, a dodal, da se nikoli ni srečal z večino teh podjetij, je pa prepričan, da so delovala iskreno v prizadevanjih za dobavo zaščitne opreme. "Takrat nisem razmišljal o tem, da morda presegam svoja pooblastila. Pri tem sem zasledoval samo en cilj: pomagati slovenskim podjetjem, da v Slovenijo čim prej dostavijo potrebno zaščitno opremo," je zatrdil. Po njegovih besedah je namreč dobil namig, da bi takšni dopisi lahko pomagali podjetjem, ker so nabavni trg preplavile kapitalsko močne multinacionalke.

V Tarči razkrili politične pritiske na dobave zaščitne opreme

KPK: Izničilo se je načelo enakopravnosti

A ravnanje v tem primeru je po ugotovitvah komisije določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. "S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje. Hkrati takšna ravnanja dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le "izbrani ponudniki"," so zapisali.

In to je po določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije nesprejemljivo. "Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov. To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev," so zapisali v KPK-ju.

Uvedli 21 preiskav

Komisija za preprečevanje korupcije je sicer konec lanskega leta uvedla 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe. Med njimi sta tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in v. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomi Rumpf. Preiskovali so tudi ravnanja nekdanjega državnega sekretarja Cantaruttija, nekdanjega uslužbenca zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta in nekdanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška, uslužbenca zavoda Alojzija Černeta in Marka Naraločnika ter uslužbenko ministrstva za gospodarstvo Andrejo Potočnik.

V komisiji so zaznali večje število korupcijskih tveganj. Uvedli pa so preiskavo osmih poslov, v katerih so bili izbrani ponudniki Public Digital Infrastructure, Hmezad ‒ TMT, Gorenje gospodinjski aparati, GenEplanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop.

KPK preiskuje nabave zaščitne opreme