Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek med prevzemom zaščitne opreme v času prvega vala epidemije. Foto: Twitter/Zdravko Počivalšek
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek med prevzemom zaščitne opreme v času prvega vala epidemije. Foto: Twitter/Zdravko Počivalšek

Začetek boja proti epidemiji covida-19 v državi je minil v znamenju po besedah vladnih odločevalcev "alarmantno kritičnega" pomanjkanja zaščitne medicinske opreme. Zaradi pospešenega širjenja okužb je povpraševanje po opremi občutno presegalo obstoječo ponudbo, kar je spodbudilo tudi svetovno tekmo med državami.

Prispevek je bil najprej objavljen v okviru projekta MMCpodrobno: Leto dni življenja v epidemiji

Maske in druga zaščitna oprema so postale najbolj iskano blago, priča smo bili novodobnemu piratstvu, zaplembam tovorov na carinah, preusmerjanju pošiljk h kupcem, ki so bili pripravljeni za blago ponuditi več denarja. V središču tega dogajanja se je znašla tudi Slovenija s praznimi skladišči blagovnih rezerv. Z nabavo medicinskih ventilatorjev, mask in preostale zaščitne opreme se je takoj ob prevzemu oblasti lanskega marca intenzivneje začela ukvarjati nova vlada.

Sledilo je nekajtedensko množično sklepanje več milijonov težkih pogodb s posameznimi podjetji, tudi s takšnimi, ki so sredi zdravstvene krize prestrukturirala svojo dejavnost in se čez noč prelevila v dobavitelje medicinske opreme. V prvi fazi je zavod za blagovne rezerve, ki spada pod okrilje ministrstva za gospodarstvo in je bil zadolžen za dobave, oddal več kot 50 naročil v vrednosti 181 milijonov evrov. Posle v vrednosti 129 milijonov evrov si je razdelilo 31 podjetij, od tega je bilo 16 podjetij uspešnih na razpisih v vrednosti najmanj milijon evrov.

Očitki o domnevnem nepotizmu pri sklenitvi pogodb

Obrambni minister in podpredsednik vlade Matej Tonin je vse očitke o nepotizmu ostro zavrnil. Foto: BoBo
Obrambni minister in podpredsednik vlade Matej Tonin je vse očitke o nepotizmu ostro zavrnil. Foto: BoBo

Med rekorderji po teži sklenjenih pogodb sta se znašli podjetji Public Digital Infrastructure (v lasti Joca Pečečnika) v vrednosti 30,99 milijona evrov in Acron iz Pameč pri Slovenj Gradcu s skoraj 30 milijoni evrov vrednim poslom. Zadnje se je v središču javnega zanimanja znašlo tudi zaradi družinskih povezav z obrambnim ministrom Matejem Toninom. Kot se je izkazalo, je v trgovskem podjetju, sicer specializiranem za prodajo darilnega, pisarniškega, šolskega programa in daril, ne pa medicinske opreme, kot vodja prodaje pisarniškega materiala zaposlena ministrova mama.

"Namen povezovanja mene, moje mame Joži Tonin, podjetja Acron in pogodbe o dobavi zaščitne opreme je zagotovo politikantski poskus nekaterih, da me oblatijo, umažejo in obračunajo z mano," je očitke o nepotizmu tedaj vztrajno zavračal minister. Čeprav je medresorsko delovno skupino za sprejetje, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme, ki jo je ustanovila vlada, vodil državni sekretar na obrambnem ministrstvu iz vrst NSi-ja Damijan Jaklin, je Tonin vztrajal pri tem, da njegov resor z nabavo zaščitne opreme, pogajanji o cenah in sklepanjih pogodb nima nič: "Vse to je v pristojnosti blagovnih rezerv ministrstva za gospodarstvo."

O vlogi medresorske skupine pa, da ta zgolj preverja izpolnjevanje tehničnih standardov. "Ponudbe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, se posredujejo zavodu za blagovne rezerve v nadaljnji postopek izvedbe naročila in sklenitev pogodb," je dodal. Na ministrstvu za gospodarstvo pa so seveda zatrjevali drugače – na podlagi protokola, ki ga je sprejela vladna medresorska delovna skupina, je bila za izbor opreme, torej ustreznost ponudbe in posledično dobavitelja, odgovorna prav uprava za zaščito in reševanje, ki spada pod ministrstvo za obrambo. Naloga zavoda za blagovne rezerve pa "zgolj priprava in podpis pogodb z dobaviteljem ter uskladitev dejavnosti za prevzem opreme". K preverbi sumov kršitve zakona o integriteti je Tonin Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) pozval kar sam.

Obrambni minister Tonin v času prvega vala epidemije med prevzemom nabav zaščitne medicinske opreme. Foto: BoBo
Obrambni minister Tonin v času prvega vala epidemije med prevzemom nabav zaščitne medicinske opreme. Foto: BoBo

Zgodba o izgubljenem tovornjaku: "Ne tovor ne maske niso nikoli obstajale"

Protikorupcijska komisija je predtem pod drobnogled vzela tudi posel z družbo Labena, ki se je znašla v središču zgodbe o domnevni prevari s tremi milijoni zaščitnih mask, na katere smo zaman čakali sredi lanskega marca. Med transportom tovora iz Italije v Slovenijo so na gospodarskem ministrstvu izgubili stik z voznikom tovornjaka.

Okoliščine dogodka je takrat podrobneje pojasnjeval obrambni minister Tonin, ki je javnosti naznanil, da je šlo v konkretnem primeru za klasično prevaro in da ne tovor ne maske niso nikoli obstajale. V celotni zgodbi mu je uspelo videti tudi dobro plat – in sicer da država ni bila oškodovana, ker ni še ničesar plačala. Preiskave okoliščin dogodka so se nato lotili tudi ljubljanski kriminalisti. Ker je podjetje Labena do mask poskušalo priti prek bosanskega partnerja, se je slovenska policija v sklopu intenzivne kriminalistične preiskave dejavno povezala tudi z varnostnimi organi Bosne in Hercegovine.

Glede domnevnega nepotizma pri sklenitvi pogodb za nabavo zaščitne opreme pa se je poleg obrambnega ministra lanskega aprila pojavilo tudi ime ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Eno od pogodb za nakup zaščitnih mask v vrednosti 52 tisoč evrov je sklenilo podjetje njegovih sorodnikov – konfekcija Marja iz Sel pri Podčetrtku. "Žena mojega bratranca ima tekstilno podjetje," je razkril minister in pojasnil, da je podjetje le eno od številnih dobaviteljev v domači proizvodnji in dela transparentno.

Ne maske iz prtičkov, ampak iz "tkanega blaga"

V javnosti so veliko prahu zaradi očitkov o neustreznosti materiala in preplačanem znesku dvignile tudi "maske iz prtičkov". "Štirislojna maska iz papirnatega prtička in dveh gospodinjskih gumic … Štab jih bo vseh 2300 poslal nazaj. Naše pralne maske so vesoljska tehnologija," se je na prejeto pošiljko uprave za zaščito in reševanje pomenljivo odzval podžupan občine Dravograd Tone Preksavec.

Sporne maske iz pairnatega servieta in kuhinjske elastike so prejele številne občine po državi, a jih tudi hitro vrnile nazaj. Foto: MMC RTV SLO
Sporne maske iz pairnatega servieta in kuhinjske elastike so prejele številne občine po državi, a jih tudi hitro vrnile nazaj. Foto: MMC RTV SLO

Omenjena občina pa ni bila edina, ki je brez zadržkov zavrnila pošiljko. Podjetji Korez-Sorting group in Zaščita Lukač, ki sta omenjene maske izdelali iz – po zagotovilih dobavitelja – certificiranega materiala airlaid, na drugi strani nista dvomili o kakovosti mask. Prav tako ne minister Počivalšek: "Tudi sam nosim ti dve maski teh dveh proizvajalcev," se je pohvalil, ob tem pa navedbe o tem, da gre dejansko za papirnate maske, označil za "največje zavajanje". Glede očitkov o previsoki ceni – država je za omenjene maske plačala 860 tisočakov pa je dejal, da so "do pred nekaj dnevi kupovali vse, kar je kdo ponudil, in plačali, kolikor so zahtevali, da smo prišli do zaščitne opreme. Od trenutka, ko je opreme dovolj (nekje po 10. aprilu), pa lažje dihamo in zdaj izbiramo, kaj bomo kupili, kakšne kakovosti in za kakšno ceno".

Prav lanskega 10. aprila je na brniškem letališču pristalo prvo letalo z 1,2 milijona mask, dvema milijonoma zaščitnih rokavic in 30 tisoč zaščitnimi oblekami – približno šestina vse zaščitne opreme, za katero je Joc Pečečnik podpisal pogodbo z zavodom za blagovne rezerve. Ob tem je marsikoga šokirala njegova izjava, da je zanj najzahtevnejši posel doslej izpeljal tako, da je ob pomoči vplivnih prijateljev iz Kitajske določeno kvoto opreme "dobesedno ukradel", ker je drugače pač ni bilo mogoče dobiti.

Dragi medicinski ventilatorji, vprašljiva tudi njihova ustreznost

Zavod za blagovne rezerve je moral za medicinske ventilatorje Siriusmed R30 nabaviti dodatno opremo, da so bili ti vendarle na koncu primerni za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Foto: MMC RTV SLO
Zavod za blagovne rezerve je moral za medicinske ventilatorje Siriusmed R30 nabaviti dodatno opremo, da so bili ti vendarle na koncu primerni za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Foto: MMC RTV SLO

Posebno poglavje v zgodbi so bili tudi medicinski ventilatorji Siriusmed R30, ki jih je dostavilo podjetje Geneplanet. V povezavi s tem in tudi z drugimi posli dobave zaščitne opreme so v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija konec aprila s pomočjo žvižgača Ivana Galeta razkrili pričevanja in dokumente o domnevnem vmešavanju politike.

Gale, ki je med bolniško odsotnostjo nadomeščal takratnega direktorja blagovnih rezerv Antona Zakrajška, je med drugim opisal, da si je Počivalšek osebno najbolj prizadeval za sklenitev posla z Geneplanetom za dobavo ventilatorjev v vrednosti osem milijonov evrov, in to še preden je podjetje posredovalo bančno garancijo za posel. Poleg tega je bila ponudba Geneplaneta najdražja od vseh. "Na zavod je poslal tudi svojo odposlanko Andrejo Potočnik, ki je pritiskala na nas, na direktorja, vpila na vodjo finančne službe, naj nakaže denar podjetju," je nanizal.

Pritiske za sklenitev posla z Geneplanetom sta po njegovih opisih nadaljevala tudi dva od članov ekspertne skupine za nabavo opreme, Mitja Terče in Potočnikova, ki sta se zavzemala za to, da dobi podjetje tudi posel za dobavo mask FFP2.

V zadevo naj bi se vmešal tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner z osebnim klicem na zavod za blagovne rezerve in zasliševanjem o projektu. Razkrili so tudi pritiske politikov, kot sta Marjan Podobnik in Lojze Peterle, ki sta posredovala za posle nekaterih manjših podjetij. Vsi so kakršne koli pritiske zanikali. V vsaj enem primeru naj bi gospodarski minister na zavod pritiskal tudi z "urgentnimi navodili" predsednika vlade Janeza Janše.

Žvižgač Ivan Gale je zaradi razkritij domnevnih nepravilnosti ostal tudi brez zaposlitve na zavodu za blagovne rezerve. Foto: BoBo
Žvižgač Ivan Gale je zaradi razkritij domnevnih nepravilnosti ostal tudi brez zaposlitve na zavodu za blagovne rezerve. Foto: BoBo

Požvižgali so se na mnenje stroke

Vprašljiva je bila tudi ustreznost ventilatorjev, ki jih je zavod za blagovne rezerve naročil pri podjetju Geneplanet. Da za predihavanje covidnih bolnikov niso primerni, je ocenila tudi neformalna strokovna skupina strokovnjakov, ki je bila izbrana za ocenjevanje ponudb. Z mnenjem zdravnikov o neprimernosti ventilatorja naj bi bil seznanjen celoten vrh gospodarskega ministrstva, a so se na koncu kljub temu odločili za njihovo nabavo.

V javnosti so se pojavile tudi zgodbe drugih prezrtih dobaviteljev, ki so zaščitno opremo ponujali po nižji ceni od tistih, s katerimi so bili posli nazadnje sklenjeni. In kakšen je bil odziv odgovornih? Pri presoji ponudb se je vladna delovna skupina ravnala po času prejema in po resnosti ponudbe, pri čemer pa so imele prednost tiste s krajšimi dobavnimi roki, so pojasnjevali. Skupina naj bi pregledala tudi po 80 ponudb na dan, več pa da fizično preprosto ni bilo mogoče.

Joc Pečečnik (skrajno levo), Marko Bitenc, takratni minister za zdravje Tomaž Gantar (drugi z desne) in gospodarski minister Zdr avko Počivalšek (skrajno desno) ob pošiljki zaščitne opreme v prvem valu epidemije. Foto: Twitter/Zdravko Počivalšek
Joc Pečečnik (skrajno levo), Marko Bitenc, takratni minister za zdravje Tomaž Gantar (drugi z desne) in gospodarski minister Zdr avko Počivalšek (skrajno desno) ob pošiljki zaščitne opreme v prvem valu epidemije. Foto: Twitter/Zdravko Počivalšek

Očitki o "politično motiviranih" kriminalističnih preiskavah

Po številnih očitkih o nepravilnostih je zgodba o nakupu zaščitne opreme dobila novo razsežnost. Iskanja morebitnih nepravilnosti v zgodbi o nabavi zaščitne opreme v času epidemije se je lotilo več pristojnih institucij – specializirano državno tožilstvo, protikorupcijska komisija in tudi Računsko sodišče, v državnem zboru pa se z iskanjem politične odgovornosti vpletenih ukvarja posebna preiskovalna komisija. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so konec lanskega junija v sodelovanju z ljubljanskimi in celjskimi kriminalisti na več lokacijah opravljali preiskave stanovanjskih in poslovnih objektov ter vozil, kjer so "iskali in zasegali listinsko dokumentacijo, elektronske naprave in druge predmete s ciljem utemeljevanja suma storitve kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, ki se nanašajo na sume nepravilnosti pri naročilu in dobavi zaščitne opreme". Potrkali so tudi na vrata ministra Počivalška.

Kriminalistične preiskave prinesle tudi politične posledice

Notranji minister Aleš Hojs jih je označil za "politično motivirane", zaradi njih pa premierju Janezu Janši ponudil tudi svoj odstop. Sočasno z njim je odstopil tudi generalni direktor policije Anton Travner.

Premier Janša pa se je ob tem znova obregnil ob dvojna merila pri izboru prioritet NPU-ja, tožilstva in sodstva: "Vsi našteti so dolžni delovati v skladu z ustavo in zakoni, odgovorno in neselektivno. Očitno pa je, da so pri določitvi prioritet pri vseh teh treh institucijah že dolgo v ospredju politične simpatije in medijski pritiski, in ne teža suma kaznivih dejanj oz. oškodovanja premoženja ali javnih koristi." Kmalu zatem so sledile kadrovske menjave na vrhu NPU-ja.

"Tudi v izrednih razmerah je treba ravnati odgovorno in transparentno"

Protikorupcijska komisija je na začetku lanskega decembra prvič javno predstavila izsledke tematskega nadzora nad nabavo zaščitne opreme zavoda za blagovne rezerve. "Zavedamo se, da so bili postopki nabave zaščitne opreme izvedeni v času izrednih razmer, a tudi v takih razmerah je treba ravnati odgovorno in transparentno," je takrat dejal predsednik komisije Robert Šumi. Pojasnil je, da so zaznali večje število korupcijskih tveganj. Po njihovih ugotovitvah so se pri državnih nakupih med drugim pojavili težave pri sledljivosti, nejasnosti, neenakopravna obravnava ponudnikov, vplivanje v posameznih fazah postopkov.

Deset dni pozneje so iz komisije sporočili, da so v okviru nadzora zaznali sume kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi česar so uvedli 21 preiskav. Te so uvedli zoper osem uradnih oseb, predvsem ministra Počivalška in nekdanjega državnega sekretarja Aleša Cantaruttija, ki je medtem postal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Sum bremeni tudi vršilca dolžnosti direktorja zavoda za blagovne rezerve Tomija Rumpfa in nekdanjega direktorja tega zavoda Antona Zakrajška.

Osumljeni pa so tudi uslužbenka ministrstva Andreja Potočnik ter še trije uslužbenci zavoda za blagovne rezerve – Alojzij Černe, Ivan Gale in Marko Naraločnik.
Sume kršitev je KPK zaznal v osmih poslih z naslednjimi izbranimi ponudniki: Public Digital Infrastructure, Hmezad – TMT transport, Gorenje gospodinjski aparati, Geneplanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop. V komisiji zadev do konca preiskav ne komentirajo – sume kršitve zakona o integriteti bo tako potrdila ali ovrgla šele preiskava.

Računsko sodišče objavilo poročilo, Počivalšek prepričan, da ne potrjuje korupcije

Posle z zaščitno opremo pa je pregledovalo tudi Računsko sodišče, ki je v času revizije prav tako zaznalo sume kaznivih dejanj pri trinajstih poslih zavoda za blagovne rezerve in jih naznanilo policiji. Ta teden so objavili končne ugotovitve težko pričakovanega poročila. Izkazalo se je, da nakljub upoštevanju izrednih razmer odgovorni pri nakupih zaščitne opreme niso bili učinkoviti.

Vesel: Ni se vedelo, kdo je general; Počivalšek: Poročilo ne potrjuje korupcije

Ob upoštevanju izrednih okoliščin je Računsko sodišče ugotovilo neučinkovitost ravnanja vlade, ministrstva za zdravje, ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo, ministrstva za obrambo in zavoda za blagovne rezerve, ki se je odražala tako pri ocenjevanju potreb po zaščitni in medicinski opremi kot tudi pri postopkih nabav zaščitne in medicinske opreme. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je ob objavi revizijskega poročila opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, vpetih v nabave. "Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme," je dejal. Akterji, ki so bili vanjo vpeti, pa da "niso bili učinkoviti zaradi nedodelanih vlog akterjev" z vidika prevzemanja odgovornosti. "To se je izkazalo že pri ocenjevanju potreb, ki niso bile zbrane enotno, niso bile niti približno realne, zanesljive, kaj šele pravočasne. To je nato vodilo k velikim težavam pri nabavi opreme," je navedel.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je poročilo računskega sodišča končno objavljeno, saj "lahko presekamo vse špekulacije, ki so bile do zdaj v etru". Poročilo je bilo zadnje mesece zelo spolitizirano, je ocenil. Po njegovem prav tako "v ničemer ne potrjuje natolcevanja opozicije in nekaterih medijev, da gre za korupcijo".

"Zdravstveni in gospodarski krizi se je pridružila tudi kriza boja proti korupciji"

So bile nabave zaščitne opreme dirigirane z vrha? Foto: BoBo
So bile nabave zaščitne opreme dirigirane z vrha? Foto: BoBo

Ob izgubljenih tovornjakih, neustreznih maskah in medicinskih ventilatorjih vprašljive kakovosti pa nekaj ostaja jasno – da je zdravstvena kriza v ospredje znova porinila nekatere že opažene vzorce iz preteklosti. V društvu Transparency International (TI) Slovenia opozarjajo na to, da se je zdravstveni in gospodarski krizi pridružila tudi kriza boja proti korupciji. Zaradi rahljanj nekaterih običajnih varovalk je bila izpostavljenost korupcijskim tveganjem zagotovo višja. "Predvsem je skrb vzbujajoče, da je bilo denimo pri nakupih zaščitne in medicinske opreme mogoče opaziti nekatere slabe vzorce iz preteklosti, kar pomeni, da se iz napak ne učimo in kriz ne izkoriščamo za sistemske premike na bolje. To je slab obet za prihodnost. Obenem pa se je pokazala tudi krhkost celotnega sistema preprečevanja korupcije, ki je posledica pomanjkanja odločnejših korakov v zadnjem desetletju. Ključne institucije so podhranjene, podvržene so nepremišljenim kadrovskim menjavam ali drugim vrstam pritiskov. Pritiskov in napadov pa so deležni tudi novinarji, akterji civilne družbe in žvižgači, brez katerih je boj proti korupciji nemogoč," ugotavlja Sebastijan Peterka iz TI Slovenia.

Slovenija tudi pri indeksu zaznave korupcije v javnem sektorju že od leta 2012 ne dosega napredka. "Pomanjkanje napredka lahko pripišemo predvsem odsotnosti večjih sistemskih premikov. Boj proti korupciji preprosto ni prioriteta in to zaznavajo tudi tisti strokovnjaki in gospodarstveniki, ki jih raziskave, vključene v indeks, zajemajo," razloge vidi sogovornik.

Predvsem je skrb vzbujajoče, da je bilo denimo pri nakupih zaščitne in medicinske opreme mogoče opaziti nekatere slabe vzorce iz preteklosti, kar pomeni, da se iz napak ne učimo in kriz ne izkoriščamo za sistemske premike na bolje. To je slab obet za prihodnost.

Sebastijan Peterka, Transparency International Slovenia

Zdi se, da so izredne razmere zaradi epidemije covida-19 očitneje pokazale tudi na težavo popolnega umanjkanja integritete glavnih političnih odločevalcev. "Morda, a je pomanjkanje politične volje za boj proti korupciji prisotno že dalj časa. Bojimo se, da bo tako tudi po koncu epidemije. Nezaupanje v institucije, ki se s pomanjkanjem integritete še poglablja, čeprav je že prej bilo visoko, pa bo težko popraviti," meni Peterka. Učinkovitost odkrivanja in sankcioniranja korupcije v krizi bomo lahko ocenjevali šele čez nekaj let, saj lahko na podlagi preteklih primerov vidimo, da je treba na epiloge navadno dolgo čakati, še poudarja sogovornik. "Za zdaj je kriza pokazala predvsem, da je zavedanje o pomenu preventivnih mehanizmov slabo in da se predvsem preredko uporabljajo v praksi," dodaja.

V preteklih mesecih so se pojavila tudi številna vprašanja o tem, zakaj so nabave zaščitne opreme potekale prek posrednikov in zakaj država do opreme ni poskušala priti neposredno pri proizvajalcih. Po navedbah odgovornih tega niso morali storiti zaradi zakonskih omejitev, kar pa so na Računskem sodišču zavrnili, češ da takšna omejitev, ki bi preprečevala neposredne dogovore, ne obstaja. Na nepreglednost nabav zaščitne opreme pa je po besedah poznavalcev vplivala tudi necentralizirana ureditev sistema javnega naročanja.

Kaj kažejo svetovni trendi?

Po podatkih organizacije Transparency International je analiza več kot 1800 prijav sumov korupcije po vsem svetu, ki so jih ljudje podali v prvih devetih mesecih pandemije, pokazala, da se največ korupcije zaznava v zdravstvu, policiji in razdeljevanju pomoči ter da so ženske večkrat žrtve korupcije. Pojavne oblike so različne in so specifične od države do države – od podkupovanj, kronizma pa do korupcije v javnem naročanju.

"Ob centralizaciji sistema naročanja se običajno centralizirajo tudi tveganja. Posledično centralizacija sama po sebi ni rešitev, če je ne pospremijo ukrepi, ki ta tveganja naslavljajo," opozarja Peterka in dodaja, da so v Transparency International Slovenia v decembru glavne nadzorne institucije s področja javnega naročanja pozvali k oblikovanju posvetovalne skupine, ki bi ugotavljala največje sistemske pomanjkljivosti in predlagala ključne rešitve na področju naročanja v kriznih situacijah, zato da bi se v prihodnje izognili podobnim situacijam. Ob tem so naleteli na pozitiven odziv, zato pričakujejo, da bodo lahko glavne ugotovitve predstavili v prihodnjih mesecih.