Župan Lenarta se sprašuje, zakaj si je država izbrala to lokacijo, ki ni niti v državni lasti, če ima na voljo druge, državne objekte. (slika je iz leta 2004) Foto: BoBo
Župan Lenarta se sprašuje, zakaj si je država izbrala to lokacijo, ki ni niti v državni lasti, če ima na voljo druge, državne objekte. (slika je iz leta 2004) Foto: BoBo

"Glede na javne obljube najvišjih predstavnikov Republike Slovenije, da v zvezi z namerami o objektu Črni les ne bodo sprejemali odločitev brez soglasja lokalne skupnosti, je odločitev toliko bolj šokantna," so med drugim zapisali na občini.

"Težko razumemo smiselnost in racionalnost te odločitve in vztrajanje pri tej lokaciji, za katero je treba plačevati najemnino in izvesti gradbene posege v stavbi in okolici. Država pa ima v lasti različne objekte, za katere ni treba plačevati najemnine in niso na lokacijah, kot je Črni les, ki ga je država pred leti razglasila za naravno vrednoto državnega pomena," je navedel župan Janez Kramberger.

Prepričan je, da je država ravnala protizakonito, saj gre v primeru centra za tujce v Črnem lesu za spremembo namembnosti objekta, za kar bi bilo treba prej pridobiti soglasje lokalne skupnosti.

Policija: Ne gre za novo izpostavo postojnskega centra
Na generalni policijski upravi pa so pojasnili, da ne gre za odpiranje kakšne nove izpostave centra za tujce v Postojni. Omenjeno odredbo naj bi ministrica za notranje zadeve podpisala še pred evropskim dogovorom o zaprtju balkanske poti, da bi lahko policija - če bi ob prihodu večjega števila ljudi v Slovenijo to bilo potrebno - vzpostavila omejitev gibanja na tem območju.

Odgovora notranjega ministrstva na njihov dopis na občini Lenart še niso dobili. V Lenartu, kjer je bilo že več protestov proti prebežnikom, po besedah župana Krambergerja niso proti prihodu prebežnikov, ki bi se želeli tu vključiti v družbo. Moti pa jih, da bo to center, kjer bodo ljudje zaprti proti svoji volji, pred vračanjem v domovino. Po podatkih Krambergerja nameravajo slovenske oblasti v Črni les, ki ima okoli 60 sob, namestiti približno 200 prišlekov.

Slovenija bo v najnovejši instrument EU-ja za pomoč beguncem v Turčiji, v katerega naj bi se letos in v prihodnjem letu steklo tri milijarde evrov, prispevala 5.228.923,25 evra.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.