Člani skupščine so opozorili, da predlagane ustavne spremembe lahko pomenijo konec socialne države. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Razboršek
Člani skupščine so opozorili, da predlagane ustavne spremembe lahko pomenijo konec socialne države. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Razboršek

Upam, da bo skupščina postala redna in verodostojna oblika artikuliranega delovanja aktivnih državljanov, kot je to bilo na Islandiji.

Rok Zavrtanik, organizator skupščine
Člani skupščine so bili pri glasovanju soglasni o tem, da se ne strinjajo, da poslanci spreminjajo ustavo brez soglasja ljudstva. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Razboršek

To pomeni, da nas ponižujejo na raven mladoletnega otroka, ki nima pravice odločanja, po drugi strani pa si moramo vplačevati v državni proračun. Gre za obliko zasužnjevanj, ki so v kapitalizmu znana. Žalostno je, da so naši poslanci pripravljeni s tem trgovati."

Rok Zavrtanik o ustavnih spremembah
Ljudska skupščina proti spreminjanju ustave

Slabo deževno vreme je prvo izredno sejo ljudske skupščine s Trga republike preselilo v Štihovo dvorano Cankarjevega doma. Po uvodni uverturi reperja Darka Nikolovskega pa je zbrane nagovorila predsednica 1. Ljudske skupščine igralka in aktivistka Violeta Tomič.

Tomičeva je v opozorila, da državljani, glede na napovedane ustavne spremembe, o marsičem ne bomo mogli več odločati na referendumih in da je politična elita pokazala, da se uklanja brezčutnemu kapitalu, ne pa ljudem, ki so jo izvolili.

Razpravljavci in razpravljavke so v svojih nagovorih opozarjali na pasti, ki bi jih prinesle napovedane ustavne spremembe, kot je zapis fiskalnega pravila. Pravica do referenduma, kar zadeva davke, finance itd., bi bila okrnjena, prav tako bi bili s fiskalnim pravilom lahko precej ohromljeni številni socialni transferji.

Referendumske pravice bi lahko še razširili
Ekonomist Vili Kovačič, ki je vodil iniciativo proti gradnji Teša 6, je opozoril, da bi morali referendumske možnosti državljanov še razširiti in izboljšati, ne bi pa jih smeli ukinjati. Svoboščine ne smemo kršiti, je povedal Kovačič in dodal, da bi vse ustavne spremembe morali potrjevati na referendumih.

Med govorci na seji ljudske skupščine je bil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki je kot že tolikokrat ponovil, da krize niso zakuhali navadni državljani, temveč kapital. Glede napovedanih referendumskih sprememb je opozoril, da so referendume zlorabili politiki, ne pa sindikati ali ljudstvo. "Moralo bi biti več demokracije," je dejal Semolič in tudi dal predlog, da bi morali zaščititi vodo kot javno dobro.

"Kriza je nastala, ker je kapital dobil preveč, ljudje pa premalo," pa je ocenil nekdanji poslanec DeSUS-a, zdaj predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič. Zanj sta vpis fiskalnega pravila kot referendumske spremembe enaka veleizdaji.

Kakšna je Unija, ki nam pomaga s krediti s šestodstotno obrestno mero, bogati Francija in Nemčija pa imata kredite po 1,5-odstotni meri, se je spraševal Žnidaršič in ocenil, da bogate države EU-ja druge manjše in siromašnejše države spreminjajo v kolonije.

Politika nas sili v krog socialno najbolj okrnjenih držav
Luka Mesec z Delavsko-punkerske univerze je opozoril, da bi z vpisom fiskalnega pravila postale protiustavne zahteve po učinkovitejšem javnem zdravstvu ali po boljšem šolstvu. Politična elita pa nas sili v krog držav, kjer so socialne pravice najmanjše. "Imamo alternativo - demokratični socializem," je zbranim razložil Mesec.

Filozof Luka Omladič z ljubljanske filozofske fakultete pa je med drugim poudaril, da je gradnja termoelektrarne na premog tako rekoč zločin proti človeštvu.

Sindikalist Branimir Štrukelj (SVIZ) se je občinstvu pohvalil, da so sindikati odpovedali pogajanja z vlado, zato da bi se pridružili skupščini. Zbrane je med drugim spraševal, kako je mogoče, da se politične stranke, ki se niso sposobne dogovoriti ,"ali je zunaj sonce ali pada dež", lahko poenotijo o fiskalnem pravilu in o referendumskih spremembah, ter poudaril, da bo treba, če se bodo oblikovale ustavne skupine, treba spremeniti oblike političnega boja.

Navdušenje nad idejami
Številne ideje razpravljavcev so naletele na navdušen odziv prisotnih, pa čeprav so se med njimi znašle tudi takšne kot npr. "da bi morali levo in desno politično bando napokat" ali pa ugotovitve, da 51 odstotkov krivde za trenutno situacijo na svoji grbi nosijo mediji ter da so gospodarska zbornica in sindikati kvizlinške institucije. Eden izmed organizatorjev, direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, pa je na koncu razprav dejal, da si želi, da bila skupščina tudi v prihodnje odprta za vse.

Člani skupščine so na koncu glasovali o tem, ali se strinjajo, da poslanci spreminjajo ustavo brez soglasja ljudstva in politike. Od 268 glasovnic so bile le tri "za" in dve vzdržani. Skupščina pa je na koncu politikom sporočila, da jih ne podpirajo v njihovih namerah po ustavnih spremembah brez širšega soglasja.

Spremembe ustave brez soglasja stroke in ljudstva
"Nameravane spremembe v zvezi z referendumom in fiskalnim pravilom bistveno omejujejo vpliv ljudstva na vse ključne odločitve države, poslanci pa za to namero niso pridobili ne soglasja stroke ne soglasja državljank in državljanov," je pred začetkom skupščine pojasnil Zavrtanik.
Ob tem je ugotavljal, da nikoli še ni bilo zbranih skoraj 40 skupin pod isto idejo. "Ne gre za enkraten projekt. To bo (p)ostalo živo, ker manjka artikuliranega delovanja nasproti trenutnemu establishmentu," je povedal Zavrtanik in ponovil: "Želimo, da se sliši tisti glas, ki so ga politiki izločili pri zelo pomembni zadevi, kot je spreminjanje ustave. Za spremembo, zaradi katere zdaj med sabo trgujejo, tako pri referendumih kot pri fiskalnem pravilu, oboje po navodilih svetovnih velesil, niso dobili ne soglasja stroke ne soglasja ljudstva".

Upam, da bo skupščina postala redna in verodostojna oblika artikuliranega delovanja aktivnih državljanov, kot je to bilo na Islandiji.

Rok Zavrtanik, organizator skupščine

To pomeni, da nas ponižujejo na raven mladoletnega otroka, ki nima pravice odločanja, po drugi strani pa si moramo vplačevati v državni proračun. Gre za obliko zasužnjevanj, ki so v kapitalizmu znana. Žalostno je, da so naši poslanci pripravljeni s tem trgovati."

Rok Zavrtanik o ustavnih spremembah
Ljudska skupščina proti spreminjanju ustave