NIJZ je imenoval predsednika sveta zavoda. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
NIJZ je imenoval predsednika sveta zavoda. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bila v nedeljo popoldne obveščena o primeru invazivne meningokokne okužbe pri bolniku, ki so ga zdravili v Splošni bolnišnici Murska Sobota, je v izjavi za javnost pojasnil predstojnik mariborske enote NIJZ-ja Zoran Simonović in dodal, da je šlo za meningokokno sepso. Po njegovih besedah gre za bolnika srednjih let, ki je imel določene dejavnike za večje tveganje za težji potek bolezni.

Ker se povzročitelj meningokokne sepse prenaša kapljično, za prenos je potreben neposreden stik z bolnikom, je epidemiološka služba NIJZ po v soboto prejeti informaciji o primeru invazivne meningokokne okužbe takoj pričela z epidemiološko obravnavo in iskanjem tesnih kontaktov. Skupno je bilo identificiranih in zaščitenih 68 oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelim. Ti so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni.

Zaščita za ožje družinske člane

Zaščito so prejeli vsi ožji družinski člani, zdravstveno osebje, ki je bilo v tesnem stiku z bolnikom pri opravljanju visoko tveganih posegov, ter sodelavci v kolektivu, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom na delovnem mestu in v prostem času. Vira okužbe še niso dokrili, je pa imel bolnik dejavnike tveganja za težji potek okužbe, so še pojasnili.

Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe zunaj ožjega družinskega okolja izredno majhno, so v sporočilu za javnost zapisali na NIJZ-ju.

Bolnišnica Mursa Sobota. Foto: Cirila Sever
Bolnišnica Mursa Sobota. Foto: Cirila Sever

Bolniku se stanje zelo hitro slabša

Od okužbe do izbruha bolezni navadno mine od 2 do 10 dni (največkrat 3 do 4 dni). Toliko časa namreč potrebujejo meningokoki, da prodrejo v kri in zakrožijo po telesu. Bolezen se začne nenadoma z močno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, bruhanjem in otrdelim vratom, temu se lahko pridružijo še drobne podkožne krvavitve. Bolniku se stanje hitro slabša, že po nekaj urah lahko pade v nezavest. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, gre za resno obolenje, zato je ključno hitro ukrepanje in prepoznavanje bolezni. V večini primerov je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Bolezen zdravimo z ustreznimi antibiotiki, ki delujejo v 24 urah, vendar v boju proti bakteriji niso vedno uspešni. Zato je smrtnost ob meningokoknem meningitisu še vedno visoka in znaša od 8- do 15-odstotkov. Bolezen pogosto, v 10- do 20-odstotkov, pusti tudi trajne okvare možganov, ki človeku lahko popolnoma spremenijo življenje.

Povzročitelj

Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok (Neisseria meningitidis). Ta je pri nekaterih zdravih ljudeh v sluznici nosno-žrelnega predela. Pri otrocih, mlajših od 5 let, ga najdemo v 2 odstotkih, pri mladostnikih med 15. in 19. letom starosti pa v 25 odstotkih. Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 odstotkov primerov bolezni. Epidemično se širijo zlasti meningokoki skupine A, pa tudi C, Y, W135.

Način okužbe

Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo 1 meter ali manj. Zato so za prenos najnevarnejši zelo tesni, dolgo trajajoči stiki z bolnikom. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev; osebe, ki so se z bolnikom poljubljale (če so se poljubile samo na prijateljski način – usta na lice, je verjetnost prenosa zelo majhna, tvegano poljubljanje za prenos meningokoka je, ko se stikata ustni sluznici); zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši kontakt z bolnikom (oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme …); sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih, in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki po navadi sam ne zboli.

V Sloveniji od tri do 20 primerov letno

Meningokokne okužbe se sicer pojavljajo ves čas. V Sloveniji v zadnjih letih beležijo od tri do 20 primerov letno. V zadnjih desetih letih so potrdili 101 primer, od katerih je sedem ljudi umrlo, zadnja dva smrtna primera sežeta v leto 2018.

V Evropi je nekaj tisoč potrjenih primerov letno, v svetu pa so določena območja, kjer je tveganje za okužbo večje, predvsem v subsaharskih območjih, in se okužbe pojavljajo v obliki epidemij, zato za potovanja v te kraje priporočajo cepljenje.

Ob tem je Simonović še poudaril, da cepljenje proti meningokoknim okužbam ni isto kot cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. V primeru slednjega gre namreč za virusno obolenje, ki ga povzroči okužba po ugrizu okuženega klopa, medtem ko gre v prvem primeru za bakterijsko bolezen. Letno za zaščito proti njej cepijo okoli 1500 ljudi, zlasti tiste, pri katerih je mogoče pričakovati večje tveganje za hujši potek bolezni, z okrnjenim imunskim sistemom, ali tiste, ki so brez vranice.

Meningokokni meningitis usoden za bolnika