Rebalans je izdelan in pričakujemo, da bo naslednji četrtek sprejet brez nekih razprav, je po seji vlade dejal minister za finance Franc Križanič.

Minister o konkretnih številkah ni želel govoriti, dejal je le, da bodo do naslednje seje vlade izvedli še nekaj popravkov, pri rebalansu pa gre glede na sprejeti proračun za precejšnje zmanjšanje.

"Navodila pri zmanjšanju so taka, da smo pregledali, kaj pri načrtovanem proračunu še ni bilo potrjeno, in tisto prestavili na naslednje leto. Statistično opazujemo, katera ministrstva niso zmanjšala ravni izdatkov," je pojasnil.

Generalna direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek je dodala, da bodo znova preverili, ali so vsa ministrstva upoštevala priporočila vlade glede omejitev izdatkov pri materialnih stroških. "V četrtek ne bi smelo biti razloga, da vlada rebalansa ne potrdi," je prepričana tudi ona.

"Na vladi je večkrat prišlo do nesporazumov"
Pred sejo vlade je ministrica za javno upravo v odstopu Irma Pavlinič Krebs dejala, da je nesprejemljivo, da se pri rebalansu povečujejo sredstva tistim ministrstvom, ki se niso držala sklepov vlade o varčevanju.

Povedala je še, da so na vladi večkrat nastali nesporazumi, ker so ministri "prevečkrat verjeli, da so odgovorni zgolj za svoje ministrstvo, premalo pa je bilo zavedanja, da so ministri odgovorni za delovanje celotne vlade". Meni, da je bila vlada tudi zaradi tega manj uspešna pri zmanjševanju stroškov v javni upravi in sploh.

Krebsova je pred zadnjo sejo, na kateri je sodelovala v svoji funkciji, dejala, da je bila pri pogajanjih s sindikati uspešnejša kot pri usklajevanju mnenj s preostalimi ministri.

Izdatki v proračunu nižji za 455 milijonov evrov
Vlada je na seji obravnavala predlog rebalansa proračuna, s katerim naj bi se izdatki znižali za 455 milijonov evrov, javnofinančni primanjkljaj pa bi ostal pri 5,5 odstotka BDP-ja.

Predlog rebalansa letošnjega proračuna predvideva znižanje odhodkov za 455,5 milijona evrov. Kljub znižanju bodo letošnji proračunski odhodki še vedno za tri odstotke višji kot leta 2010 in bodo po predlogu znašali 9,561 milijarde evrov.

Pahor je na novinarski konferenci vlade zatrdil, da rebalans proračuna predvideva absolutno krčenje vseh materialnih stroškov ministrstev na tisti minimum, ki še zagotavlja normalno delo. "Vse, kar ni pomembno za njihovo delo, bo črtano," je dejal. Na splošno naj bi varčevali predvsem na področjih podjetništva, prometa, zdravstva in kmetijstva.

"Rebalans katastrofa za gospodarstvo"
Močno krčenje sredstev za podpiranje podjetništva je pred sejo znova komentirala tudi ministrica za gospodarstvo v odhodu Darja Radić, ki je prepričana, da v primerjavi s prvim rebalansom ta ne prinaša sprememb, "sploh kar se tiče podjetništva ne". Izrazila je upanje, da predlog rebalansa na vladi ne bo sprejet. Pred dnevi je o rebalansu namreč izjavila: "Če bo rebalans v predlagani obliki sprejet, bo to katastrofa za gospodarstvo."

Malce več izdatkov za socialno varnost
Precej prahu v javnosti je dvignil tudi napovedan rez proračuna ministrstva za kulturo. Po drugi strani se z rebalansom nekoliko krepijo izdatki za socialno varnost, zlasti zaradi povečanih potreb ob hitri rasti brezposelnosti konec leta 2010. Dodatni ukrepi na področju plač, pokojnin in socialnih transferjev niso predvideni.

"Rebalans je nujen"
Na nujnost čim hitrejšega sprejetja rebalansa so ta teden opozorili tako Banka Slovenije kot Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter fiskalni svet - njegov predsednik Marjan Senjur je tako pred dnevi dejal, da le sprejetje rebalansa pomeni, da bomo lahko proračunski primanjkljaj ohranjali pri okoli dveh milijardah evrov, kolikor znaša zdaj.

GZS: Rebalans ni razvojno naravnan
Na predlagani rebalans proračuna pa so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Predsednik zbornice Samo Hribar Milič je prepričan, da predlagani rebalans državnega proračuna ni razvojno naravnan in prinaša spremembe, ki bodo vplivale na konkurenčnost gospodarstva.

"Razvojna in konkurenčna perspektiva slovenskega gospodarstva bo v proračunu izostala," je ocenil in opozoril, da je rebalans naravnan izrazito socialno in je tudi namenjen krpanju dokapitalizacije posameznih bank, jemlje pa razvojnim projektom.

Vlada tudi o pomoči Grčije
Vlada je na seji obravnavala in sprejela tudi predlog zakona o spremembah zakona o posojilu Grčiji, s katerim bo uzakonila dogovor voditeljev držav v območju evra. Ti so se marca dogovorili za enoodstotno znižanje obrestnih mer za posojila Grčiji v pomoč pri spopadanju z dolžniško krizo in ji tudi podaljšali dospelost posojil v okviru mehanizma finančne pomoči na 7,5 leta.

"Vlada bo poskušala prepričati večino v DZ-ju, da je koristno za Slovenijo, če pomaga Grčiji," je dejal Pahor.