Tovrstni dogovori so nazadnje pritegnili pozornost javnosti ob izstopu poslanca Andreja Čuša iz SDS-a. Stranka ga je po Twitterju pozvala, naj izpolni obveznosti iz pogodbe, ki jo je podpisal ob kandidaturi na njeni listi, Čuš pa je odvrnil, da ni dolžan nič, saj je prispeval za različne projekte.

Vsem slovenskim parlamentarnim strankam smo zastavili vprašanja, kakšne dogovore sklepajo s svojimi poslanci oz. kandidati za poslance, pa naj bodo uradni ali neuradni. V skupino smo vključili stranke v tej in prejšnji sestavi DZ-ja.

Največja parlamentarna stranka SMC nam je zatrdila, da s svojimi poslankami in poslanci ne sklepa nobenih posebnih pravnih, pogodbenih ali neuradnih dogovorov; in ti stranki tudi ne namenjajo nobenega deleža svojih prihodkov.

V SDS-u podpis pogodbe
SDS se na novinarska vprašanja ni odzval. Preverba statuta potrjuje, da s kandidati na njeni listi sklepa pravne dogovore. Kandidat mora pred uvrstitvijo na volilni seznam poleg soglasja h kandidaturi in podpisa etičnega kodeksa podpisati pogodbo, katere sestavni del je izjava o brezpogojnem odstopu s funkcije poslanca DZ-ja ob izstopu ali izključitvi iz SDS-a oziroma vstopu v drugo stranko ali poslansko skupino; to velja za nečlane, ki bi kandidirali na listi stranke. Prav tako lahko SDS s kandidati na predlog izvršilnega odbora določi tudi druge medsebojne obveznosti, še piše v statutu. Po navedbah Čuša iz maja je poslanec stranki odštel pet odstotkov plače.

DeSUS: Šteje dejavnost, tudi v prostem času
V DeSUS-u razmerij z izvoljenimi funkcionarji ne urejajo pravno, ker kot zatrjujejo, veliko dajo na zaupanje in tvorno medsebojno sodelovanje. Od njih pričakujejo zavezanost programskih izhodiščem (prav to točko so v odgovorih poudarile več ali manj vse stranke) in "seveda redno letno plačevanje članarine". Od poslanskih dohodkov si DeSUS ne vzame nič. Tako pojasnjujejo ureditev: "Predvsem zato, ker poslanci v svojem prostem času polno sodelujejo na strankarskih in drugih dogodkih, hodijo po terenu, naredijo veliko kilometrov po državi itd., brez kakršnih koli povrnjenih stroškov. To je tisti pravi prispevek, neka kompenzacija, saj so na očeh javnosti oziroma v svoji funkciji 24 ur in sedem dni na teden."

SD: Podpora v zameno za zaupanje
V SD-ju po besedah generalnega tajnika Dejana Levaniča ne podpisujejo posebnih dogovorov s poslanci; ne ravnajo se po "strogi strankarski disciplini", temveč bolj stavijo na zaupanje in lojalnost. Tako so le neuradno dogovorjeni, da poslanci namenijo pet odstotkov plače delovanju stranke, česar se "načeloma vsi držijo". In če ima posamezen izvoljenec vse obveznosti poravnane, tudi načeloma pri ponovni kandidaturi ni težav. V zameno SD nudi svoje strokovne ekipe, izobraževalni sistem, že v temeljih pa je poskrbi za volilno kampanjo in vso drugo podporo pri kandidaturi, je poudaril Levanič.
Vsekakor pa pričakujejo, da bo poslanec, ki je do položaja prišel z izdatno podporo stranke; sploh v obstoječem volilnem sistemu; ostal v njihovi poslanski skupini. Nasprotno ravnanje bi bilo po Levaničevih besedah najmanj nekorektno. Ob tem je proti morebitnim spremembam sistema, ki bi poslancu izmaknile mandat v primeru prestopa - to naj ostane interna stvar strank. Sploh ob dejstvu, da večini prestopnikov v poznejši politični karieri ni uspelo povrniti zaupanja volivcev, tudi zato, ker te poteza "opredeljuje kot človeka", je dodal.

Po številu poslancev je na petem mestu Združena levica, ki pa je koalicija več posameznih strank (IDS, Trs, DSD).

IDS: Izvolitev je izid kolektivnega dela
V Iniciativi za demokratični socializem imajo razmerja že fiksno urejena v statutu in pravilnikih. Vsi izvoljeni predstavniki stranke (pa naj bodo to lokalni, evropski ali kateri drugi funkcionarji) plačujejo progresivno odmerjeno članarino. Za izvoljene v DZ ta znaša okoli 35 odstotkov prihodkov, pri čemer so poslanci dolžni sodelovati v svetu stranke in poslanstvo o svojih dejavnostih obveščati. Največji odškrnjeni delež od plače pri IDS-ju pojasnjujejo takole: "Za slovenski prostor neobičajno visoke funkcionarske članarine smo vpeljali, ker verjamemo, da je izvolitev poslanca rezultat kolektivnega dela. Na ta način pridobljena sredstva nam kot stranki brez kapitalskega zaledja omogočajo večjo stopnjo dejavnosti."

"Oddaljevanje izvoljenih predstavnikov od lastnih strank predstavlja splošni trend že več desetletij in je pomembno prispevalo k elitizaciji politike in zatonu množične politične participacije, ki je prevladovala skozi večino moderne dobe. Nekonvencionalni organizacijski model in politična kultura, ki ju poskušamo prakticirati v IDS-ju, sta namenjena temu, da nastalo stanje ponovno spremenimo," so dodali.

Trs: Ureditev prepuščena strankam
Tudi Trs ima razmerja urejena v statutu, in ne s pogodbami. Ta določa, da vsi funkcionarji (od lokalnih svetnikov do predsednika države) prispevajo določen delež od svojih prihodkov. Razlika od IDS-ja je, da desetino odrežejo zgolj od dohodkov, povezanih s funkcijo (in ne vseh). Specičnega razloga za ureditev v Trsu niso podali; gre pač za splošen postopek, ki naj bi ga urejale vse politične stranke, način pa je njim prepuščen.
DSD: Dobro premisliti, koga kandidirati
Tudi Demokratična stranka dela posebnih pogodb ali zahtev (zunaj statuta ali pravilnika) s poslanci ter poslankami ne sklepa. Tudi ko je poslanka (Violeta Tomić) prestopila v Trs, jim "na misel ni prišlo, da bi odpirali kakršne koli zahteve od nje". "Bomo pa v prihodnje zelo premislili o tem, koga naj kandidiramo, da bi zanesljivo skušal uresničevati glavne točke našega programa," je sporočil prvi mož stranke Franc Žnidaršič. DSD-jevi izvoljeni funkcionarji sicer od svojih funkcionarskih prihodkov stranki namenijo dva odstotka, v zameno pa jim je na voljo vsa strankarska strokovna infrastruktura.

NSi: Izključitev za tiste zunaj poslanske skupine
S pogodbo razmerja do svojih kandidatov za poslance ureja Nova Slovenija. Ta v grobem določa, da se je kandidat po izvolitvi dolžan vključiti v poslansko skupino, če se po izvolitvi ne vključi v poslansko skupino, ga izključijo iz stranke, isto se zgodi, če član kandidira na drugi listi brez soglasja organa stranke. Od svojih neto prihodkov je izvoljeni dolžan stranki oddati pet odstotkov. Posebnih razlogov za svojo ureditev na stranki niso razgrnili.

Socialno-liberalni progresivno
V poslanski skupini nepovezanih poslancev se najde stranko Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov (prej ZaAB). Kot pri ZL-ju je tudi pri njih v veljavi progresivna članarina, ki se odmeri v skladu s pravilnikom stranke za to področje; odmeri se glede na višino plače. Člani stranke je do zdaj niso plačevali, uvedena bo letos in ne bo višja od enega evra na mesec. Poslanki ju sicer že plačujeta - 40 evrov mesečno. Ob izstopih iz stranke pa bodo razmislili o sorazmernem povračilu deleža stroškov, če poslanec po volitvah prestopi. Stranka ima namreč z volilno kampanjo stroške.

V prejšnji sestavi DZ-ja so bile stranke SLS, DL in PS. Državljanska lista "nikoli ni pogojevala kandidatur niti kakor koli urejala obveznosti poslancev". Isto velja za Slovensko ljudsko stranko, tam s poslanci ne sklepajo nobenih posebnih dogovorov ali postavljajo posebnih medsebojnih obveznosti neformalno. Tako kot drugod so zavezani spoštovati temeljne dokumente stranke in slediti temeljnim vrednotam. To so poudarili tudi v Pozitivni Sloveniji.