Aktivist in predavatelj na Fakulteti za družbene vede je na očitke, da je kraj protesta (ploščad pred Ljubljansko borzo) napačno izbran, dejal, da namen okupacije borze ni v tem, da bi znova zavrteli kolesje nacionalne politike, ki ne melje nikamor, ampak vzpostavitev razmerja sil z obstoječim sistemom in osvojitev skupne blaginje.

"Ljudje, denimo, sprašujejo, zakaj nismo pred bankami, ki so povezane s tajkunskimi odkupi. Seveda je to res, ampak mi pravimo, da je sam sistem finančnega kapitalizma generalizirana korupcija. Mi moramo vzpostaviti razmerje sil s samim sistemom. Tu niso možne izboljšave v smislu, 'porežimo ekscese, pa bo vse v redu'," je dejal Andrej Kurnik.

Vztrajali bomo, dokler ne bomo česa dosegli. Pričakujemo spremembe, pa zatrjujejo protestniki, ki že peti dan vztrajajo pred Ljubljansko borzo. Ne mislijo se umakniti niti pred poslabšanjem vremena, ampak javnost prosijo, naj jim posodi večje šotore.

"Spremembe se bodo začele dogajati po vsem svetu. Ko se bodo začele v ZDA, se bodo razširile tudi drugam," je dopoldne dejala Pero Djošan, eden izmed protestnikov. Vztrajajo zato, da bi pokazali, da jim gre za ljudi, in da bi poslali neko sporočilo tudi tistim, ki še vedno menijo, da dobro živijo.

Ali res še vedno še kar dobro živite?
"Kaj pa čez pet let? Naj odprejo oči. Najlažje je sedeti doma in si zatiskati oči. V bistvu pa ne moreš iti dvakrat na leto za teden dni na dopust, ker ni denarja," dodaja Djošan.

Borza - neprimeren kraj za protest? Nikakor ne.
Protestniki nadaljujejo svoje delovanje s skupščinami in z delavnicami. V zadnji, ob 11. uri, so tako predstavili "logiko financializacije, njen izvor in razvoj, temeljna protislovja, ki so zanjo značilna, in s tem povezan horizont boja in osvobajanja". Izhodišče delavnice je delavec; najprej delavec 19. stoletja, ki je moral razviti nekakšno razmerje s kapitalistom - posameznikom, potem delavec 20. stoletja, ki je moral razviti razmerje z državo in nazadnje delavec 21. stoletja, ki mora isto storiti s financami.

Na skupščini in z delavnico so protestniki odgovorili na kritike, da so izbrali neprimeren prostor za proteste (na trgu pred Ljubljansko borzo), izsledke delavnice pa so predstavili pred Banko Slovenije, ki je " tako rekoč ekspozitura Evropske centralne banke v Ljubljani, kjer so izvedli "direktno komunikacijsko akcijo" in zastavili vprašanje, "zakaj se še vedno dela vse, da bi se rešilo tiste, ki so nas pripeljali v krizo" in ali ni nobene druge možnosti".

Rezultat okupacije, pravi Kurnik, se odraža v organiziranju form, demokraciji neposredne akcije, prihajanju ljudi s pobudami in idejami o tem, kaj narediti. "In trajalo bo še dolgo časa, da se bo skozi te procese, ko ljudje izhajajo iz svojih problemov, iščejo rešitev, vzpostavilo neko gibanje," je prepričan.

Do 200 ljudi na skupščinah
Protestniki nadaljujejo vsakodnevne skupščine, ki se jih redno udeležuje med 150 in 200 ljudmi, so protestniki zapisali v sporočilu za javnost. Šotorski tabor čez dan obiskujejo podporniki in naključni mimoidoči, marsikdo pa v podporo prinese tudi kakšno spalno vrečo, hrano ali prispeva manjšo donacijo, so še dodali.

Politikov po besedah protestnikov "ni zares zraven" čeprav so se nekateri "oglasili". Med njimi sta bila premier v odhajanju Borut Pahor in vodja nove stranke STR Matjaž Hanžek.

Protestniki zaradi napovedanega slabega vremena posameznike in društva, ki bi jim bioli pripravljeno posoditi večje šotore (okoli 4m x 15 m), da te pripeljejo pred borzo.