Posamezniki in skupine sestavljajo različne predloge in pobude, s katerimi bi
Posamezniki in skupine sestavljajo različne predloge in pobude, s katerimi bi "kanalizirali" nezadovoljstvo in dosegli spremembe. Foto: MMC RTV SLO

Demonstracije so krasne, a treba se je povezati z realnimi idejami znotraj ustave in zakonov. Ustavo spreminjajmo pozneje, v miru, in ne zdaj, v jezi.

Matjaž Hanžek, TRS
Matjaž Hanžek
Predsednik TRS Matjaž Hanžek meni, da je vse treba delati zakonito in ustavno. Foto: MMC RTV SLO

Takrat naj bi se – po enem izmed predlogov - protesti na ulicah mest prelevili v demokratične volitve, in sicer tako, da bi protestniki izvolili Svet modrih Slovenije (SMS), ki naj bi prevzel vodenje Slovenije. Predlog pobude sta v "spletno razpravo" podala Vesna in Robert Vilar in je še v usklajevanju več skupin, ki so se jima pridružile, potem ko sta pred kratkim zapustila Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije (TRS).

Izvolitev etičnih ljudi je edini način, da se kaj res spremeni
Kot je za MMC pojasnila samostojna raziskovalka in naravovarstvenica dr. Vesna Vilar, je predlog še nekoliko problematičen in ga je treba dopolniti, predvsem v pravnem smislu, "da bo vse tako, kot je treba". V sedanji obliki, ki kroži po spletu, predlog namreč predvideva, da bi vsakega izmed modrecev "ljudstvo potrjevalo z vzkliki". Gre za enajst ljudi, znanih iz javnega življenja, z ugledom in etično držo. Kot pravi Vilarjeva, so nekatere izmed njih kontaktirali, nekateri so tudi načelno privolili v "kandidaturo", a njihovih imen noče razkriti. Skupine namreč želijo predlog do 21. decembra dodelati. "Predlog je napisan glas ljudstva, nekoliko je nedodelan, a iz srca, saj išče nove rešitve in ljudi z etično držo, ker je to edini način, da se res nekaj spremeni," je dejala Vilarjeva.

Volitve na ulici izključujejo
Toda Matjaž Hanžek, predsednik zunajparlamentarne stranke TRS, pravi, da je predlog neustaven, "ker s tem, ko daš samo določena imena ljudi, ostale izključiš". "Moja mati ima 90 let in ima pravico voliti, v sedanjih razmerah po pošti, ne bo pa šla na cesto kričat," ponazarja slabosti predloga Hanžek in se sprašuje, kdo bo delal izbor in predlagal kandidate, saj jih bomo "najbrž potrebovali nekaj več kot enajst. A bomo kričali tudi za vseh tisoč", se sprašuje nekdanji varuh človekovih pravic. Poudarja, da podpira "kričanje proti oblasti, je pa proti kričanju za oblast. To mora biti zakonito. Vlada se ne bo vstala in odšla, ampak bo ugotovila, da je to neustavno. Zadeva je popolnoma neuresničljiva," meni Hanžek.

Pohiteti s sodnimi postopki
Zavzema pa se za odstop vlade in razpis čimprejšnjih volitev. Po njegovem je treba predvsem pohiteti s sodnimi postopki proti tistim politikom in menedžerjem, ki imajo veliko masla na glavi. "Demonstracije so krasne, a treba se je povezati z realnimi idejami znotraj ustave in zakonov. Ustavo spreminjajmo pozneje, v miru, in ne zdaj, v jezi," poziva Hanžek, ki bo 21. na protestih, saj se od leta 1968 udeležuje prav vseh.

Islandske rešitve v Sloveniji niso uresničljive
Meni tudi, da islandske rešitve« v Sloveniji niso uresničljive, saj je Slovencev veliko več kot Islandcev predvsem pa so vrednote tam drugačne kot pri nas, saj so se ljudje uprli proti Francu Kanglerju šele, ko jih udaril po žepu in jim prepovedal hitro voziti. "Pred tem so ga mirno izvolili, čeprav je bil v desetih kazenskih postopkih," je kritičen Hanžek.

Zunajparlamentarne stranke nepovezane
Da brez politične sile ne bo mogoče uveljaviti zahtev protestnikov, pa je prepričan podpredsednik LDS-a Božidar Flajšman. Dejal je tudi, da so se še spomladi poskušali povezati LDS, Demokratična stranka dela (DSD), TRS in Zares v gibanje Tretja izbira, a glede tega trenutno vlada "zatišje".

Predsednik neparlamentarnega DSD-ja Franc Žnidaršič pravi, da "ljudje upravičeno zahtevajo odstop oblasti", v stranki se zavzemajo tudi za predčasne volitve. »Naj pridejo novi ljudje, ostanejo pa lahko samo tisti, ki jim ne moremo očitati koruptivnih ravnanj." Verjamejo pa, da se bo pojavila nova politična stranka.

Rdeči radikali proti "turbokapitalizmu"
Za zdaj se je pojavilo novo združenje – Rdeči radikali s precej radikalnimi stališči, saj, denimo, nasprotujejo zasebni lastnini. "Za rešitev krize kapitalizma je najboljša ukinitev kapitalizma samega," je na prvi tiskovni konferenci dejal predsednik Rdečih radikalov Matej Kolmanič. Predstavil je njihov poziv proti "neoliberalnemu turbokapitalizmu".

Alternativa je po prepričanju Rdečih radikalov izstop iz EU-ja in Nata, prekinitev gospodarskega odnosa z multinacionalkami, vzpostavitev samoupravnih komun, razpustitev parlamentarnega sistema in vzpostavitev delegatskega sistema. Predlagajo tudi združitev bank in hranilnic v ljudsko banko, podružabljanje podjetij in kmetij, brezplačno šolstvo in zdravstvo.

Socializem ni propadel
Na pripombo, da je tovrstna ureditev dokazano propadla, pa je Kolmanič odgovoril, da ideje črpajo iz marksizma, ki jih je treba reinterpretirati za današnji čas. "Socializem ni propadel, propadli so poskusi njegovega udejanjanja," so dejali Kolmanič in še dva predstavnika Rdečih radikalov, Sašo Dolinšek in Milan Mrđenović, ko so bili rojeni leta 1985, 1988 in 1989. Trdijo, da imajo okoli 100 članov in podpornikov, večinoma so mladi, študentje in brezposelni, posebej posnosni so na dva upokojena člana.

"Smo za mirno revolucijo"
Svoje ideje nameravajo uresničiti s postopno participacijo ljudstva oziroma z oblikovanjem komun na način združevanja občin. "Želimo na miren način zrušiti fašistično oblast, ki je v Sloveniji ista že 20 let, ne glede na to, ali je vlada leva ali desna. Smo za mirno revolucijo," pravijo novodobni komunisti. Na ugovor, da mirna revolucija ne obstaja, pa odgovarjajo, da so v dosedanjih revolucijah "najprej postali nasilni oblastniki, šele potem ljudje". Upajo, da se to tokrat ne bo zgodilo. Dejali so tudi, da se pogovarjajo z drugimi soorganizatorji protestov, s katerimi – niso hoteli razkriti. 21. decembra bodo zagotovo protestirali, ker "kapitalizem ni več primeren sistem".

Demonstracije so krasne, a treba se je povezati z realnimi idejami znotraj ustave in zakonov. Ustavo spreminjajmo pozneje, v miru, in ne zdaj, v jezi.

Matjaž Hanžek, TRS