Prizor z nedavne vojaške vaje Preskok 2020. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Prizor z nedavne vojaške vaje Preskok 2020. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Državni zbor je na izredni seji prvič obravnaval vladni predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko (SV).

Z njim bi vojski med letoma 2021 in 2026 namenili 780 milijonov evrov, od tega večino nabavam oklepnih vozil za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan je tudi nakup letala in dveh helikopterjev.

Podporo predlogu so napovedale poslanske skupine koalicije in SNS-a, v LMŠ-ju podpore niso napovedali, v SAB-u in SD-ju bodo vzdržani, v Levici pa bodo proti.

Zagotavljanje investicij za Slovensko vojsko

Tonin: Stvari je treba zastaviti občutno drugače

Vojska med drugim ukrepa v naravnih nesrečah, pomagala pa je tudi med epidemijo covida-19, je v predstavitvi povedal obrambni minister Matej Tonin. Sredstva za obrambo so se od leta 2010 po njegovih besedah drastično manjšala. SV je izgubil približno tisoč pripadnikov, zato je treba stvari zastaviti občutno drugače, je pozval.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS-u dejali, da Slovenija noče biti več neverodostojna članica Nata in EU-ja. Predlog predvideva nakup nujne opreme, ki bo morala ustrezati standardom v zavezništvu, je dejal Jožef Lenart. Slovenskih vojakov po njegovem prepričanju ni mogoče poslati na teren v 30 let starih avtomobilih in z zastarelo opremo.

Če naj bo SV sodobna vojska, ji je treba nameniti sredstva, so se strinjali tudi v NSi-ju. Od njenih nujnih potreb se ne bi smeli obračati stran, je prepričan Andrej Černigoj, ki je zagotovil, da bodo vsi nakupi racionalni. Zaveze partnerskim državam v Natu ne bi smele več ostajati neizpolnjene, je pozval.

Predlog je pomemben, ker je ocena pripravljenosti SV-ja že od leta 2013 nezadostna, so izpostavili v SMC-ju. Strinjajo se s predlagano dinamiko, saj mora biti SV dobro opremljen, je poudarila Monika Gregorčič.

Ocena pripravljenosti vojske bo s pomočjo predloga boljša, menijo tudi v DeSUS-u. Investicije v Slovensko vojsko so investicije v našo državo, je poudaril Franc Jurša. Vojska mora biti po njegovem mnenju ustrezno pripravljena na naloge, ki jih ima.

Po mnenju SNS-a mora koncept prenove Slovenske vojske temeljiti na sodobnih načelih. Po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega se je v okviru predvidenega obsega sredstev smiselno navezati tudi na področji razvoja in infrastrukture. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o lastni proizvodnji sredstev za obrambo, je pozval.

V LMŠ-ju so po drugi strani poudarili, da je bila v času vlade Marjana Šarca varnost države med prednostnimi nalogami. Z belo knjigo o obrambi so po besedah Rudija Medveda začrtali glavne smernice na tem področju. Zdaj načrtovani obseg sredstev za investicije pa mora biti po njegovem bolj realen glede na to, da se napoveduje precejšen padec gospodarske rasti.

Kriza zaradi epidemije je prednostne naloge države zelo spremenila, so spomnili v SD-ju. V okoliščinah, ko sta področji sociale in zdravja zelo pomembni, so zadržani do načrtovanega obsega sredstev v predlogu, je povedal Samo Bevk.

V SAB-u pa so vprašali, kako bo mogoče ob vseh načrtih iz koalicijske pogodbe glede zdravstva in skrbi za starejše zagotoviti dovolj sredstev še za krepitev obrambnega resorja.

Predlogu pa odločno nasprotujejo v Levici, kjer so splošno razpravo tudi zahtevali. Za domove za starejše, za študentske domove in za bolnišnice ni denarja, za orožje pa se je hitro našel, je dejal Miha Kordiš. V Levici bodo storili vse, da predlog ne bo sprejet.

Zagotavljanje sredstev za vojsko

Kaj pravzaprav določa zakon?

Država namerava po dolgi suši in rezih v obrambni proračun le nekako omogočiti razvoj Slovenske vojske, je poročal novinar Radia Slovenija Robert Škrjanc. Za to bodo uporabili podoben ukrep, kot je bil pred leti obrambni tolar. Skozi možnost večletnih nakupov opreme bodo izvedli investicije, ki jih z rednim proračunom ni mogoče. Do leta 2026 bodo porabili do 780 milijonov evrov, a to ne pomeni, da bo vojska dobila dodatnih 780 milijonov, temveč bo poleg rednih letnih proračunov prejela še med 300 in 400 milijonov evrov dodatnega denarja. Največ bo šlo za srednjo bataljonsko bojno skupino, ki jo sestavljamo že 15 let in nikakor ne pridemo do nje. V prvih dveh letih naj bi predvsem za to lahko porabili 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa po 145 milijonov evrov. Bo pa lahko obseg sredstev, določen na letni ravni, v posameznih letih tudi višji za znesek, ki ga ne bo mogoče realizirati v preteklih letih, a ne višji od 160 milijonov evrov.

Sam predlog zakona je sicer izredno kratek z osmimi členi. Kaj bomo kupili, najdemo v obrazložitvah. Pričakovano bo šlo največ denarja – po načrtih več kot 400 milijonov evrov – za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine oziroma nakup oklepnikov 8 x 8 in 4 x 4. Veliko se lobira, da bi denar vložili tudi v 6 x 6 oziroma zamenjali valuke. Pomembno je, da smo nehali govoriti o dveh bataljonskih bojnih skupinah in je prišlo do zavedanja, da smo lahko zadovoljni že, če nam uspe sestaviti eno samo. Zanjo bi potrebovali okoli 50 osemkolesnikov s topovi kalibra 30 milimetrov, za podporo bi bili 4 x 4 s protioklepnimi sistemi spike. Več kot 100 dodatnih milijonov evrov bo v prihodnjih šestih letih namenjenih tudi področju vojaškega letalstva. Prednostni cilji na tem področju so nabava transportnega letala in dveh helikopterjev za podporo specialnim silam. Poleg hangarjev na Cerkljah ob Krki na ministrstvu razmišljajo tudi o novem hangarju na brniškem letališču, kamor bi preselili tudi vladnega Falcona, je poročal novinar Radia Slovenija Škrjanc.