Premier Robert Golob si želi, da bi socialni partnerji znova vzpostavili celovito delovanje ESS-ja, saj so pred Slovenijo izzivi in odločitve, ki jih je treba sprejeti skupaj s socialnimi partnerji, je že pretekli teden povedal podpredsednik vlade Matej Arčon.

Kot je po enournem sestanku v imenu vlade povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so vsi trije partnerji k stvari pristopili maksimalno konstruktivno in so zato zelo hitro sprejeli operativne sklepe in predloge. "Socialni dialog se po več mesecih zastoja obuja," je v izjavi za medije dejal Mesec. "Skupaj smo se danes dogovorili, da nam je cilj, da ESS oživimo v maju, sam bom pa kot mediator socialnega dialoga dal vse od sebe, da se to zgodi čim prej," je dodal Mesec.

Sorodna novica Luka Tičar: Blokado bo treba preseči, socialni dialog je nujen

Dodal je, da se je socialni dialog začel obujati na neuradnem kolegiju ESS-ja in da bodo delo v tej sestavi tudi nadaljevali. "Dobili smo mandat, da oblikujemo protokol o sodelovanju, ki bo nadaljevanje tistega iz leta 2019, in v tem protokolu bodo izpostavljene tudi prednostne vsebine, ki jih bo ESS, ko se bo ponovno vzpostavil, obravnaval," je še povedal Mesec.

Napovedal je, da bosta glavni temi, ki v maju prihajata na mizo ESS-ja, pokojninska in davčna reforma. "O tem se želimo izdatno pogovarjati s socialnimi partnerji, že danes pa smo se dogovorili, da se bomo pogovarjali o izhodiščih – se pravi ne o zakonih, potem ko so že spisani, ampak o izhodiščih," je še dejal Mesec.

Ob tem je z "99-odstotno gotovostjo" napovedal, da bodo izhodišča za pokojninsko reformo v sredo obravnavali na seji vlade. Poudaril je, da bosta socialni dialog in javna razprava glede pokojninske reforme v vsakem primeru trajala vsaj pol leta, nato pa bo predlog poslan v nadaljnji parlamentarni postopek, ki se bo torej po ministrovih napovedih predvidoma sklenil na začetku prihodnjega leta oziroma v prvem četrtletju.

Cvar: Treba je povrniti zaupanje v socialni dialog

Na neformalnem srečanju so bili tudi predstavniki delodajalcev. Njihova prisotnost je bila sicer še v ponedeljek negotova. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček je namreč dejal, da je namen srečanja "bolj proslavljanje obletnice delovanja ESS-ja kot pa resno pogajanje o tem, kako ponovno vzpostaviti socialni dialog". "Mi menimo, da ni kaj proslavljati, ti dnevi so dnevi obžalovanja, da nismo sposobni preseči razlik," je poudaril. V ponedeljek zvečer je nato Gorenšček povedal, da se bo delodajalska stran srečanja vendarle udeležila.

Kot je v imenu predstavnikov delodajalcev po srečanju pri premierju Golobu dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar, je še prezgodaj za to, da bi lahko potrdil, da se je kar koli od tega, zaradi česar so delodajalci izstopili iz ESS-ja, spremenilo. "Določiti moramo protokol, po katerem se bo socialni dialog obudil. Treba je povrniti zaupanje v socialni dialog," je poudaril.

"Vsekakor imamo delodajalci vseskozi v mislih tiste zakone, ki so se sprejemali pod kršitvijo v ESS-ju, in zagotovo bomo pričakovali, da se ti zakoni, ko se socialni dialog obudi, znova odprejo. Gre za zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o čezmejnem opravljanju storitev, zagotovo bo vsebinsko na ESS-ju treba spregovoriti tudi o zakonu o evidencah dela in še o marsičem," je naštel Cvar.

Dodal je, da mora socialni dialog potekati v okviru treh enakovrednih partnerjev, torej tripartitno. "Zagotovo smo bili takrat, ko smo izstopili iz ESS-ja, prepričani, da socialni dialog ni potekal korektno," je dodal Cvar, ki sicer verjame, da bo socialnim partnerjem uspelo najti način za ponovno sodelovanje v okviru ESS-ja.

Sindikati upajo, da bo ESS delo nadaljeval čim prej

Da je bilo srečanje konstruktivno, so ocenili tudi na sindikalni strani. "Želim si, da bodo učinki tega sestanka vidni na začetku maja, in sicer v nadaljevanju dela ESS-ja," je novinarjem dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Poudarila je, da ESS čakajo pomembne tematike. Omenila je zlasti pokojninsko reformo, ki jo morajo uskladiti do konca leta, ob tem pa se napoveduje tudi delna davčna reforma. "Torej več kot potrebno je, da ESS spet začne delati," je dejala. Pojasnila je še, da je bila skupna ugotovitev udeležencev neformalnega srečanja, da je ESS pomembna institucija, da je v interesu vseh socialnih partnerjev in državljanov ter da je v preteklosti opravil veliko nalogo in da bi bilo zato nedopustno, da zaradi principov ene, druge ali tretje strani preneha delovati.

"Mislim, da bi se morali vsi zavedati, da je socialni dialog v okviru ESS-ja bistveno večji od vsake posamezne organizacije, ki v njem sodeluje, in od morebitnih kratkoročnih ali celo srednjeročnih partikularnih interesov, ki jih posamezna organizacija zasleduje," je v izjavi za novinarje poudaril predsednik konfederacija sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Tudi on je izrazil željo, da bi dogovor o oblikovanju protokola, ki bo omogočil nadaljevanje socialnega dialoga, obrodil sadove in da bo ESS že maja nadaljeval delo.

"Ne nazadnje nas čaka kar nekaj predlogov, ki jih predvideva tudi načrt za okrevanje in odpornost, in vsakršno odlašanje z dialogom pomeni manj časa, ki bo na voljo socialnim partnerjem, da lahko na organiziran način tudi povemo svoja stališča in jih, upam, tudi uskladimo," je še dodal.

ESS nastal s podpisom dogovora o politiki plač leta 1994

V četrtek, 25. aprila, bo minilo 30 let od ustanovitve ESS-ja, ki je nastal ob podpisu dogovora o politiki plač. Na splošno velja, da je ESS bistveno prispeval k uspešni implementaciji ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, prav tako je bil pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU in v mednarodni ekonomski prostor. Prispeval je h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.

Kot je za Radio Slovenija povedal nekdanji predsednik svobodnih sindikatov in eden od podpisnikov dogovora iz leta 1994 Dušan Semolič, je socialni dialog pomembna civilizacijska pridobitev in gonilo napredka. "Prepričan sem, da je v tem trenutku napaka vlade v tem, da izrazito podcenjuje socialni dialog," je opozoril. Kot je dodal, je dokaz za to že dejstvo, da bi pogajanja o pokojninski zakonodaji že morala potekati, vlada pa se je zganila šele zdaj, kar bi bilo lahko po njegovih besedah tudi prepozno.