Pogovori o rešitvi "ozkega grla", ki ga na prometni povezavi med Avstrijo in Slovenijo predstavlja predor skozi Karavanke, potekajo že nekaj časa. Slovenska stran je zagovarjala argumente za gradnjo še ene cevi, medtem ko so na avstrijski strani še pred kratkim menili, da bi varnost in pretočnost lahko povečali s prenovitvijo obstoječe cevi. Ker se ta ni zgodila, so poleti sledili spori, saj je Avstrija enostransko omejila promet za tovorna vozila ob koncih tedna.

Podpis je za zdaj le simbolno dejanje
Zdaj sta slovenski prometni minister v odhajanju Patrick Vlačič in deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler podpisala namero, da bosta državi aktivnosti skupaj usmerili v gradnjo druge cevi predora. V izjavi je poudarjeno, da predor ne zadostuje več varnostnim merilom, ki jih predpisuje Evropska unija, zato ga je treba ustrezno posodobiti oziroma nadgraditi do leta 2019.

"Karavanški predor z dolžino 7.864 metrov predstavlja edino ozko grlo na celotnem X. koridorju, kar je seveda v času združene Evrope nesprejemljivo. Druga cev zagotavlja tudi enostavnejšo sanacijo obstoječe cevi in tudi lažje izvajanje rednih vzdrževalnih del," se strinjata podpisnika.

"Odločitev ne more biti le stvar financ"
Zato odločitev o gradnji druge cevi "nikakor ne more biti le stvar ekonomske upravičenosti, ampak tudi morebitnih posledic", ki bi nastale ob morebitnem požaru. Po izkušnjah drugih držav sta bili namreč neposredna in posredna škoda, ki sta ob tem nastali, bistveno višji kot ocenjeni strošek za gradnjo druge cevi. Ta naj bi stala okoli 300 milijonov evrov.

Konkretnejših zavez ali rokov v izjavi sicer ni, z današnjim podpisom pisma so jasno potrjena le skupna stališča. "Temeljni razlog pisma o nameri je, da dosežemo konsenz na Dunaju in potem še v Bruslju. Če smo se že dogovorili na ravni Ljubljane in Celovca, potem mislim, da bo tudi zvezna vlada pritrdila temu projektu," je poudaril Dörfler.

Edini enocevni predor na Slovenskem
Mednarodni avtocestni predor Karavanke, ki je z osmimi kilometri skupne dolžine in 3.750 metri dolžine na slovenski strani najdaljši slovenski cestni predor, je bil prometu predan 1. junija 1991. Je edini enocevni predor v slovenskem avtocestnem omrežju.

Do konca januarja 2012 naj bi strokovnjaki v meddržavni komisiji pripravili potrebne podlage in do marca naj bi bila sprejeta dokončna politična odločitev glede neposredne gradnje druge predorske cevi ali najprej gradnje ubežnega rova in šele pozneje druge cevi, kar bi bilo v prvi fazi precej ceneje. Na koncu pa naj bi taka različica stala nekoliko več.