Ptičjo gripo so na Hrvaškem odkrili pri 12 poginulih divjih labodih v ribniku Grudnjak v Zdencih zahodno od Osijeka. Analizo vzorcev, ki so jih odvzeli v četrtek, so opravili v centru za perutnino pri zagrebškem veterinarskem inštitutu, vendar se še ne ve, ali gre za nevaren virus H5N1. Hrvati so vzorce poslali na dodatna testiranja v Veliko Britanijo, kjer so prvi primer ptičje gripe odkrili pri poginulem papagaju.

Hrvati so po odvzemu vzorcev labode zažgali in zakopali. Jezero Zdenci je eden od 20 krajev na Hrvaškem, kjer spremljajo ptice zaradi morebitne okužbe s ptičjo gripo, piše hrvaška spletna stran Index, v Grudnjaku pa sicer prezimi od 120 do 150 labodov, od katerih jih vsako leto umre okoli 20.

Ukrepi že veljajo
Na Hrvaškem so ob tem dogodku sprejeli posebne ukrepe, ki veljajo ne glede na to, da na dokončno potrditev bolezni v državi še čakajo. Med drugim je prepovedan lov na pernate živali, živali te vrste ne smejo biti na prostosti, gibanje okoli omenjenega jezera pa je močno omejeno.

Prepoved uvoza že v ponedeljek
Evropska komisija je napovedala prepoved uvoza hrvaške perutnine v Unijo. Kot so sporočili iz Bruslja, bo ukrep uradno po nujnem postopku potrjen v ponedeljek. Dodali so še, da je hrvaška vlada zagotovila, da na območje Evropske unije ne bo poslala žive perutnine ali ptičjih izdelkov.

V Sloveniji bo veljala delna zapora
Vida Čadonič Špelič je dejala, da bo v Sloveniji zapora za perutnino in domače ptice veljala samo na rizičnem območju. To je po besedah Čadoničeve, direktorice Republiške veterinarske uprave, območje severovzhodne Slovenije vzhodno od črte Šentilj-Maribor-Sl. Konjice-R. Slatina, in na jugovzhodu države, zahodno od mejnega prehoda Osip. Ta omejitev bo po njenih besedah začela veljati že jutri.

Glede uvoza perutnine iz Hrvaške je Čadoničeva v Odmevih povedala, da je bilo letos uvoženo nekaj malega perutnine in perutninskih izdelkov v spomladanskem obdobju ter nekaj živih golobov. Zagotovila je še, da veterinarji vedo, kako morajo ravnati v primeru izbruha virusa pri nas.

Prvi primer tudi v Veliki Britaniji
Iz Velike Britanije poročajo, da so odkrili primer ptičje gripe pri poginulem papagaju, vendar tudi tukaj še ni jasno, ali gre za virus H5N1. Papagaj je bil sredi septembra uvožen iz Južne Amerike, umrl pa je v karanteni. Zaradi dejstva, da je za ptičjo gripo zbolela uvožena žival v karanteni, ostaja status Velike Britanije v zvezi s ptičjo gripo enak kot prej.

Skupaj z okuženim papagajem jih je bilo v pošiljki še 148, ki jih bodo skupaj z ostalimi živalmi iz karantene ubili. Po trditvah vodje britanske veterinarske inšpekcije Debby Reynolds se je s tem primerom znova pokazala pomembnost karantene, ki jo je Velika Britanija uvedla za živali, ki pridejo iz drugih držav.

Uspešni poskusi cepiva
Že pred tem pa so Madžari sporočili, da so preizkusili cepivo proti ptičji gripi, za katerega trdijo, da je popolnoma učinkovito tudi pri ljudeh. Po besedah madžarskega ministra za zdravje Jena Racza cepivo deluje proti smrtno nevarnemu virusu ptičje gripe H5N1, zaradi katerega je v Aziji umrlo že okoli 60 ljudi.

V krvi okoli sto prostovoljcev, med katerimi je bil tudi sam minister, so se razvila virusna protitelesa za H5N1, kažejo predhodni rezultati poskusov s konca septembra.

Na ljubljanski infekcijski kliniki menijo, da je na podlagi začasnih preiskav težko oceniti učinkovitost tega cepiva, saj je za to potrebnih še več preiskav.

Raziskave tudi drugod
Zaradi bojazni pred epidemijo so svoja cepiva začeli razvijati Nemčija, Francija Velika Britanija in ZDA. Za najučinkovitejše zdravilo do zdaj se je izkazal tamilflu, ki pa se ga mora jemati v zgodnji fazi okužbe, v nekaterih primerih pa ne bo deloval zaradi odpornosti virusa na zdravilo.

Proizvajalec tamilfluja, švicarsko farmacevtsko podjetje Roche, je v četrtrek sporočil, da bodo odstopili pravice za izdelavo zdravila tudi drugim podjetjem, če bo to potrebno. Roche, ki je pod vse večjim pritiskom številnih držav, se bo srečal s štirimi generičnimi podjetji, ki bi lahko izdelovala zdravilo.