Dan pred vstopom v novo leto je bil namenjen obračunu s samim seboj in molitvi v zahvalo za prejete darove. Za kristjane 31. december predstavlja drugi sveti večer, v katerem tako kot za božič in pozneje na praznik svetih treh kraljev pokropijo in pokadijo domove v želji za božjo naklonjenost in srečo.

Božično drevo ni od nekdaj
Do druge svetovne vojne je bila na ta dan družinska miza pripravljena kot za božič, okraski na božičnem drevesu, če ga je hiša imela, pa so bili po navadi piškoti. Po izročilu so ponekod v tem času tudi otresali sadno drevje, da bi prihodnje leto dobro rodilo.

Po vaseh so hodili koledniki, fantje, ki so ob petju pesmi za srečo v novem letu obiskali vse hiše v vasi. V zgornjem Bohinju to navado poznajo še danes.

Na starega leta dan zvečer so se marsikje zabavali tudi z vedeževanjem, ki naj bi razkrilo prihodnjo usodo. Za to so uporabljali najrazličnejše predmete, od kart do kavne usedline, prihodnost pa so sklepali tudi iz sanj in nebesnih znamenj.