Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je za vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija predlagal Patrika Grebla, njegovega svetovalca za glasbo. Od 22 prisotnih članov programskega sveta jih je soglasje dalo 21, eden je bil vzdržan. Greblo je tako dobil predhodno soglasje programskega sveta.
Delo bo Greblo začel v sredo, je sporočila služba za odnose z javnostmi RTV SLO. Mandat bo trajal največ eno leto oziroma do imenovanja direktorja po rednem postopku.
"Patrik Greblo je izjemen poznavalec javnega medijskega servisa, saj v njem z manjšimi prekinitvami deluje že 25 let. Menim, da je primeren in usposobljen kandidat za opravljanje nalog vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija, sploh v trenutnih razmerah, v katerih se je znašel naš medij. Je glas umirjenega razuma, potrpežljivosti in širokega znanja," je predlog pojasnil Grah Whatmough.
Grah Whatmough na seji ni mogel zagotoviti, ali bo Greblo sodeloval pri pogajanjih s koordinacijo novinarskih sindikatov zavoda o njihovih stavkovnih zahtevah.
Urban Laurenčič ni dobil soglasja
Športni novinar Urban Laurenčič, čigar prijava na vnovični razpis je bila od treh edina primerna za obravnavo, bi se v primeru imenovanja za direktorja Televizije Slovenija (TV SLO) zgledoval po sedmih uredniških vrednotah britanskega BBC-ja, kjer je na prvem mestu zaupanje javnosti. Postavil bi jasne vrednote pri informiranju in izražanju mnenj, v programu dela in viziji razvoja pa je poudaril tudi pomen vlaganj v produkcijske zmogljivosti.
Vzpostavil bi dobro sodelovanje z generalnim direktorjem, kar se mu zdi nujno potrebno. Zavzemal bi se za to, da bi si programi pomagali in sodelovali med seboj. Možnosti za prepletanje vsebin je ogromno, je prepričan.
Poudaril je, da se dobro zaveda, kaj je osnovni namen nacionalke. Nasprotuje vplivom politike in kapitala na novinarje. Izrazil je tudi željo, da bi imel z zaposlenimi dobre odnose.
V nadaljevanju je odgovarjal na vprašanja programskih svetnikov. Ob vprašanju Slavka Kmetiča, ali podpira stavko koordinacije novinarskih sindikatov zavoda, je obžaloval, da so razmere pripeljale do stavke. Ocenil je, da bi bil lahko vezni člen med vodstvom in Koordinacijo novinarskih sindikatov.
Na vprašanje Ivana Štuheca glede koalicijskega predloga sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) je odgovoril, da bo delovanje zavoda in televizije lažje, če bodo sprejete spremembe v korist RTV SLO. Matevžu Tomšiču, ki je spraševal o integriteti novinarjev RTV SLO, pa je odgovoril, da integriteta med drugim pomeni poštenost in trdnost stališč. Integriteto lahko zvišajo le skupaj, je prepričan.
Leon Oblak ga je vprašal, ali meni, da je Marcel Štefančič edini, ki lahko vodi televizijsko oddajo Studio City. Po Laurenčičevi oceni je Štefančič profiliran novinar, kritičen do vseh političnih smeri. "Je oče te oddaje in lahko jo vodi le on," je prepričan.
Na vprašanje predstavnika zaposlenih v svetu Gregorja Drnovška glede ukinjenih informativnih oddaj pa je dejal, da bi se bilo treba temeljito pogovoriti o tem, kakšne oddaje si želijo imeti. Temu bi potem sledila odločitev za morebitno vrnitev katere od oddaj na spored.
Televizija Slovenija je brez direktorja s polnimi pooblastili vse od razrešitve Natalije Gorščak avgusta lani.
Komisija programskega sveta kritična do predloga koalicijske novele
Programski svet je obravnaval predlog koalicijskih sprememb zakona o RTV SLO, v katerem komisija sveta vidi pomanjkljivosti. Po predlogu bi se zdajšnji 29-članski programski svet spremenil v 17-članski svet. Predstavnikov zaposlenih v njem bi bilo pet, torej dva več kot zdaj. DZ pa bi imenoval le dva člana, medtem ko jih zdaj imenuje 21.
A po mnenju komisije programskega sveta za spremljanje zakonodajnih sprememb, ki urejajo delovanje RTV SLO, predlagatelj razume depolitizacijo predvsem tako, da iz imenovanja članov sveta v večini primerov izključi DZ. Pri takšnem razumevanju vloge DZ-ja je pri imenovanju članov programskega sveta po mnenju komisije spregledan pomen 82. člena ustave, po katerem so poslanci predstavniki vsega ljudstva.
Predlagano uvedbo enotnega organa upravljanja in nadzora pa vidi kot sporno, ker je smisel organa nadzora prav ta, da nadzira organ upravljanja, opozarja komisija. Poleg tega to po njenih navedbah zmanjšuje pomen programske funkcije trenutnega programskega sveta.
Programski svet se je seznanil s komentarji komisije in jih bo posredoval odboru DZ-ja za kulturo. Še pred tem pa so opravili razpravo. Grah Whatmough je kot največjo težavo zavoda omenil obseg financiranja, česar pa po njegovih besedah ne vsebuje niti koalicijski predlog niti noben od predlogov sprememb zakona o RTV SLO, ki ju je v zakonodajni postopek vložil SDS.
Predlog koalicije po mnenju programskega Štuheca pomeni "eksplozivno politizacijo RTV SLO", in ne obratno. Podobnega mnenja je bil Jožef Jerovšek, ki je član sveta na predlog SDS-a.
Drugače sta menila programska svetnika, ki sta predstavnika zaposlenih. Trenutna sestava programskega sveta ni strokovno ustrezna, je opozoril Robert Pajek. Drnovšek pa je kot pozitivno v koalicijskem predlogu izpostavil, da bo DZ imenoval le dva člana.
PPN za prihodnje leto
Izhodišča za programsko-produkcijski načrt za leto 2023, ki so jih obravnavali v nadaljevanju, kot posebna projekta napovedujejo denimo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Planici in 60 let radijskega programa ARS.
Televizijski informativni program zaradi statutarnih sprememb, ki so predvidele delitev tega programa na dva dela, glede na izhodišča čakajo organizacijski izzivi. Napovedana pa je tudi odprava vzrokov za odhod mladih novinarjev h konkurenčnim televizijam. V televizijskem razvedrilnem programu medtem načrtujejo produkcijo več oddaj.
Na Radiu Slovenija so poudarili mednarodno sodelovanje, želeli pa si biti še smelejši pri digitalnih storitvah.
Predstavniki zaposlenih v svetu so bili kritični, da so izhodišča za televizijski informativni program zelo skromna. Jelka Stergel, v svet imenovana na predlog gledalcev in poslušalcev, pa je prepričana, da bi morala izhodišča jasneje navesti programske prioritete.
Po mnenju Slavka Splichala, ki ga je v svet imenovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, v dokumentu med drugim manjkajo cilji, ki naj bi jih dosegli s posameznimi oddajami in programi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje