Varuh človekovih pravic Peter Svetina je namreč v svoji zahtevi za presojo skladnosti z ustavo omenjenega dela zakona predlagal tudi začasno zadržanje tega zakonskega določila.

V obrazložitvi sklepa, ki ga navajata portal N1 in televizija Pop TV, je ustavno sodišče tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru uporabe tehničnih pripomočkov, če bi nato v ustavnosodni presoji ugotovilo protiustavnost določbe, in med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi izvajanje izpodbijane ureditve začasno zadržalo, nato pa ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo.

Pri tem tehtanju je izpostavilo navedbe varuha, da bi z izvajanjem izpodbijane določbe nastale težko popravljive posledice v obliki posega v (informacijsko) zasebnost vseh oseb, povezanih s tovorom v prevoznem ali prenosnem sredstvu, ki se mu sledi. Če bi za ta zatrjevani poseg pozneje ugotovili, da je protiustaven, bi to tudi po mnenju ustavnega sodišča pomenilo možnost nastanka težko popravljive škodljive posledice.

Prikrito sledenje lokaciji prevoznih sredstev in s tem možnosti sledenja tudi določenim ali vsaj določljivim osebam, povezanim s tovorom na prevoznem ali prenosnem sredstvu, pomeni poleg zbiranja podatkov o njih, kar je že samo po sebi poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, tudi nevarnost, da se državni organ seznani z lokacijo in gibanjem teh oseb na javnem in zasebnem prostoru ter s tem s podrobnostmi iz njihovega zasebnega življenja, po navedbah N1 piše v sklepu ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je dodalo, da lahko, ker se pooblastilo izvaja na prikrit način in osebe zanj ne vedo, škodljive posledice segajo v same temelje zakonitosti delovanja državnih organov.

Na drugi strani so ustavni sodniki poudarili, da bi z začasnim zadržanjem izpodbijane ureditve lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za varnejše in učinkovitejše delovanje Finančne uprave RS (Furs) v boju proti hujšim primerom utajevanja davkov, kar je v odgovoru na predlog za začasno zadržanje poudaril državni zbor.

A ne vlada ne DZ po navedbah ustavnih sodnikov nista izkazala, da bi bilo opravljanje finančne preiskave brez izpodbijanega pooblastila Fursa popolnoma onemogočeno. Ustavni sodniki so ob tem omenili, da je vlada, ki sicer meni, da je zahteva za presojo ustavnosti neutemeljena, v svojem mnenju, sprejetem ta teden, navedla, da bi se izpodbijana določba uporabljala v številčno zelo omejenem obsegu.

Sklep o začasnem zadržanju so ustavni sodniki po poročanju Pop TV-ja in N1 sprejeli soglasno, obenem pa sklenili še, da bo sodišče zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega člena obravnavalo absolutno prednostno.

DZ je novelo zakona o finančni upravi sprejel sredi lanskega decembra, takrat le z glasovi poslancev Svobode. Prav zaradi določbe o tajnem sledenju, ki je bila deležna nemalo kritik v javnosti, je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto in januarja letos so pri ponovnem odločanju v DZ-ju potrebne glasove poleg poslancev Svobode prispevali tudi v Levici. Kot so takrat pojasnili, so se dogovorili, da bodo sporni člen poslali v ustavno presojo. A to se ni zgodilo, ustavno presojo je nato sprožil varuh človekovih pravic.