Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Dan kulture nenasilja v slovenskih šolah je napovedal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Nekaterim ravnateljem se zdi, da gre spet zelo na hitro, saj naj bi navodila in gradivo prejeli šele v sredo.

Minister Darjo Felda. Foto: BoBo
Minister Darjo Felda. Foto: BoBo

Konkretno vsebino še čakajo, je povedala ravnateljica OŠ Livada Velenje Tatjana Zafošnik Kanduti. Sicer pa so po njenih besedah že doslej veliko govorili na to temo in tudi odgovarjali na morebitna vprašanja učencev, tako da bodo seveda tudi za petek pripravili primerne vsebine za različne starostne skupine.

Po mnenju ravnateljice novomeške OŠ Center Marte Pavlin je vse skupaj prišlo tako na hitro, da se je na to nemogoče pripraviti, zato je vesela, da ima zelo dobro podporno svetovalno službo, ki se s to problematiko ukvarja že ves čas. Po njenih informacijah naj bi gradivo prejeli šele v sredo popoldne, v četrtek imajo na Bledu posvet o osnovnem šolanju na Slovenskem, v petek pa bodo že morali izvajati delavnice. "To je nemogoče in s tem si ne moremo nič pomagati," je dejala.

Sorodna novica Preprečevanje nasilja v šolah: Protokoli in navodila niso dovolj, ključen je tudi človeški dejavnik

Z anketnim vprašalnikom bodo najprej naredili posnetek stanja in učence povprašali po počutju v šoli in ali se česa bojijo, komu zaupajo in podobno. Zanima jih tudi, ali so otroci toliko ozaveščeni, da znajo poiskati pomoč, če bi jo potrebovali, preverjali pa bodo tudi, kako se na različne dogodke odzivajo učenci v posameznih oddelkih.

"Ne želimo se vezati na konkretne tragične primere v Srbiji, pač pa bomo šli bolj na splošno v smeri iskanja prave komunikacije ter spoštovanja drug drugega," je dejala in pojasnila, da bo v prvem razredu delavnice izvedla svetovalna služba, v ostalih pa razredni učitelji.

Šola, na kateri so tudi romski učenci, sicer proaktivno na tem področju deluje že ves čas, saj imajo izvajanje tovrstnih delavnic zapisane tudi v svojem delovnem načrtu, še pravi Pavlinova.

Učinka policijskih patrulj niso opazili

Da so informacijo o izvedbi omenjenega dne prejeli danes (torek), zato se morajo na dogodek šele pripraviti, je dejal tudi ravnatelj Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine Andrej Rutar. Ob tem se je strinjal, da je varno okolje v šolah zelo pomembna tema in je temu treba posvetiti pozornost tudi v pogovorih z dijaki.

V petek bodo zato tej problematiki namenili dve uri in v prvi vrsti angažirali razredne učitelje, ki najbolj poznajo svoj razred in so ves čas v stiku z dijaki, ne le v razredu, pač pa tudi na ekskurzijah, prireditvah in podobno.

V omenjenih šolah sicer povečane prisotnosti policijskih patrulj doslej niso opažali, ravnatelji pa so enotnega mnenja, da ti prav posebnega učinka niti ne morejo prinesti.

Za okrepitev svetovalnih služb v šolah

V Novem mestu dobro sodelujejo z rajonskim policistom, s katerim so se sestali po nedavnih dogodkih. Bolj kot to bi po besedah ravnateljice Pavlinove bila potrebna rešitev vprašanja svetovalnih delavcev v šolah. Po epidemiji so pri njih lahko okrepili svetovalno službo, za katero pa so pristojni zdaj napovedali, da takšna v novem šolskem letu ne bo več mogoča.

Ravnatelj ajdovske srednje šole pa meni, da so za dobre odnose v šoli odgovorni zaposleni strokovni delavci na šolah, ki morajo s svojim zgledom, dejanji in zanimanjem za dijake podajati ne le znanje, pač pa tudi vzgajati ter začutiti spremembe, ki se dogajajo pri mladih. Če začutijo kakšna nelagodja ali celo nasilje oz. kazniva dejanja, se morajo odzvati takoj in jih ne sme biti strah.

"Včasih opazim, da se učitelji ali policisti pogovarjajo o tem, da imajo zvezane roke in ne morejo storiti ničesar. V najhujših primerih je včasih dejansko težko, a mislim, da mora vsak poiskati svoje pristojnosti in se v teh okvirih tudi odzvati, ne pa biti tiho," je dejal.

Aktivi svetov staršev podpirajo dan nenasilja

Osnovna šola v Ajdovščini. Foto: Radio Koper/Karin Zorn
Osnovna šola v Ajdovščini. Foto: Radio Koper/Karin Zorn

Zveza aktivov svetov staršev Slovenije podpira izvedbo petka kot dneva kulture nenasilja in strpnosti. O tem naj z otroki spregovorijo tudi v primarni celici, družini, pozivajo. "Nasploh se je treba z otroki veliko pogovarjati, saj potrebujejo več časa, da se odprejo," pravi predsednica zveze Lara Romih. V zvezi podpirajo tudi odločitev, da bo policija po nedavnih strelskih napadih v Srbiji okrepila prisotnost ob šolah, kaj več od tega pa se jim v zvezi trenutno ne zdi potrebno.

"Generalno gledano starši nismo za neke represivne ukrepe, kot so npr. stalna navzočnost policije pred šolami, sploh pa ne v šolah, ali na primer pregledovanje z detektorji in podobno. To se nam v tem trenutku še ne zdi nujno. Podpiramo pa občasne obhode varnostnikov, na primer ob kritičnih urah na določenih krajih. Takšnih obhodi uradnih oseb namreč lahko dajejo določen občutek varnosti," pravi predsednica zveze.

Sorodna novica Vučić po strelskem pohodu osnovnošolca predlaga kazensko odgovornost pri 12 letih

Zavzemajo se tudi za druge preventivne ukrepe v šolah, kot so denimo pogovor o medvrstniškem nasilju. "Pri tem se nam zdi pomembno, da je takšen pogovor strukturirano voden, da učitelj med njim pri otrocih ne vzbuja strahu ali dela drame, ampak obrazloži, kaj se je zgodilo, kako lahko učenci prepoznajo morebitne stiske sošolca, komu to povedati in podobno," je dejala Romihova. Ob tem je spomnila, da na nekaterih šolah že imajo t. i. varne točke, na katerih otrokom nudijo pomoč ali nasvet v stiski.

V zvezi si tudi želijo, da bi v državi odprli razpravo o škodljivosti telefonov in družbenih omrežij ter kaj ukrenili v zvezi s tem. Kot namreč opozarja, smo odrasli vse več na telefonih, otroci nas pri tem gledajo in posnemajo, kar utegne kmalu biti resna težava. "Če na tem področju ne bomo nič spremenili, se nam lahko zgodi, da se bomo čez 10 let pogovarjali o zasvojenosti s telefoni in družbenimi omrežji kot resni težavi družbe, podobno kot smo se pred 50 leti začeli pogovarjati o zasvojenosti z nikotinom kot resni težavi," je še povedala za Slovensko tiskovno agencijo.

Mladim v stiski je na voljo pomoč

Foto: Radio Maribor/Irena K. CIzerl
Foto: Radio Maribor/Irena K. CIzerl

Na TOM telefonu, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), po tragičnih dogodkih v Srbiji ne opažajo, da bi se ti odražali tudi v klicih otrok in mladostnikov, trenutno so v ospredju predvsem z maturo povezane skrbi. Kot poudarjajo v organizaciji, pa se lahko otroci in mladostniki na svetovalce TOM-a obrnejo zaradi katerega koli vprašanja ali težave, od najmanjše do največje, in sicer tako prek telefona, e-pošte in spletne klepetalnice.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Prihodnji teden, 17. maja, se na osnovne šole vrača tudi akcija TOM potuje, otroke obiskuje. Z njo želijo otrokom in mladostnikom predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega od virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski, imajo vprašanje, ali potrebujejo pogovor.

V akciji nahrbtnik TOM telefona potuje po dvanajstih slovenskih regijah in obiskuje osnovne šole. Vsaka šola, ki se vključi, gostuje nahrbtnik 14 dni in v razredih od 4. do 9. razreda izvede delavnico o pomenu pogovora in TOM telefonu. V nahrbtniku so vsi potrebni materiali za izvedbo delavnice, prav tako vsaki šoli predhodno pošljejo plakate akcije in elektronsko gradivo za pripravo šole na izvedbo delavnice.

V okviru ZPMS-ja sicer potekajo tudi druge dejavnosti. Strokovna sodelavka Petra Zega se strinja, da bi bil za pogovore o temah, kot so medvrstniško nasilje, solidarnost, medsebojna komunikacija, zagotovo primerna platforma tudi Otroški parlament.

Kot pa pojasnjuje, teme Otroškega parlamenta izberejo otroci sami in običajno je tako, da se odzivajo na dogajanja v družbi, predvsem tista, ki zadevajo njih, in se o tem želijo pogovarjati. Tako je bila to šolsko leto tema nacionalnega otroškega parlamenta Duševno zdravje otrok in mladih, ki je eskaliralo v obdobju epidemije covida-19. Ker tema ostaja ista dve leti, bodo o tem govorili tudi prihodnje šolsko leto.

So pa otroci v Otroških parlamentih v preteklosti že govorili tudi o nasilju, čeprav v zadnjih letih to vprašanje morda ni bilo toliko v ospredju, bolj so govorili o šolstvu, šolskem sistemu in poklicni prihodnosti, pojasnjuje Zega. Dodaja pa, da tudi sami skozi različne aktivnosti in dejavnosti ter preko TOM telefona ugotavljajo, da otroci veliko "popotnico" prinašajo iz družin. Zaznati je umanjkanje funkcionalne starševske vloge, zato bi bilo treba dati več poudarka na starševsko vzgojo in krepitev vrednot.

Kako se počutiš?

Na spodbujanje krepitve medosebnih odnosov in ničelno toleranco do nasilja v okviru različnih projektov opozarjajo tudi pri Unicefu Slovenija. Že tretje leto izvajajo tudi projekt Kako se počutiš. S tem projektom za krepitev duševnega zdravja otrok in mladih si med drugim prizadevajo normalizirati pogovor o duševnem zdravju, krepiti pedagoško osebje za prepoznavo in regulacijo čustvenih stanj otrok v vzgojno-izobraževalnih zavodih, pa tudi opozarjajo na sistemske vrzeli.

V okviru projektov so pripravili tudi različna gradiva, ki obravnavajo medvrstniško nasilje. Pred petkom, ki ga bodo šole skladno z okrožnico ministrstva za izobraževanje namenile kulturi nenasilju in strpnosti, so vrtce, osnovne in srednje šole, dijaške domove, Zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v Sloveniji, s katerimi tudi sicer sodelujejo, že obvestili, da so jim njihova gradiva na voljo brezplačno.