Marko Baloh, izjemen ultrakolesar (med drugim je bil na dirki RAAM že štirikrat na zmagovalnem odru), je bil tretji na svetovnem prvenstvu v 24-urnem kronometru. Foto: markobaloh.com

Na dirki, s katero se je končala sezona ultrakolesarjev, se je zbralo 200 tekmovalcev iz 12 držav. Dirka v središču Borrego Springsa v ameriški zvezni državi Kalifornija je 22 ur in pol potekala na 29 kilometrov dolgem krogu, v zadnji uri in pol pa tekmovalce preusmerijo na krajši krog dolžine 7,7 kilometra.

V absolutni konkurenci je zmagal Britanec Andy Jackson z dosežkom 849 kilometrov, drugi je bil njegov rojak Michael Broadwith (820 km), tretji pa Marko Baloh s 790 prevoženimi kilometri.

Prihodnje leto v Sibirijo
"Vesel sem, da sem sezono končal z zmago, malo manj pa zadovoljen, da mi ni uspelo znova preseči magične meje 800 kilometrov v 24 urah. Zaradi nekaj mehanskih težav sem najprej izgubil stik z vodilnima, slabo počutje v drugi polovici noči pa mi je onemogočilo tudi lov na želeno razdaljo. Kljub temu sem izredno zadovoljen z zmago v kategoriji in z osvojenim tretjim mestom skupno, saj sta pred mano dva izmed najboljših svetovnih ultrakolesarjev za 24-urne dirke. Zdaj pa nekaj zasluženega počitka in potem pa začetek priprav na Red Bull Tran Siberian Extreme, ki je moj glavni cilj prihodnjega leta," se je Baloh že uzrl k novim izzivom.

Mesec po prometni nesreči že na zmagovalnem odru
Na 12-urnem kronometru se je izkazal še en slovenski ultrakolesar Erik Rosenstein in osvojil drugo mesto. Boljši je bil Američan Yann Bertaud. Oba sta prevozila po 407 km.
Rosenstein je imel mesec pred dirko prometno nesrečo, v kateri je dobil zlom rebra, udarec v lopatico in glavo ter dvojni zlom ličnice. A se je s pomočjo družine, prijateljev in terapevtke vrnil na kolo in odlično odpeljal dirko.

"Na startu sem se kljub mrazu počutil dobro. S tekmovalci pa se nisem obremenjeval. Peljal sem tempo, ki sem si ga zastavil. Po polovici dirke sem imel manjšo krizo. S pomočjo družine in prijateljev iz Slovenije sem tudi to premagal in začel stopnjevati tempo. Zaradi nesreče in posledično pomanjkanja treningov sem izgubil hitrost, vzdržljivost pa je ostala. Uspelo mi je skoraj nemogoče," je bil zadovoljen slovenski kolesar.