Na 54. podelitvi najvišjih državnih priznanj za šport na Brdu pri Kranju so podelili še deset Bloudkovih plaket. Prejeli so jih Tanja Babnik, Aleš Boričnik, Adrian Gomboc, Matjaž Hafner, Peter Juteršnik, Peter Končnik, Franc Kralj, Boštjan Maček, Rajko Pintar in Gregor Vezonik.

Prvič do zdaj se je primerilo, da je prispelo več vlog za Bloudkovo nagrado, 31, kot za Bloudkovo plaketo, teh je bilo 24. Predsednik odbora za Bloudkove nagrade Miroslav Cerar je v svojem nagovoru opozoril predvsem na etične razsežnosti nagrad in športa na splošno ter (pre)veliko komercializacijo slednjega.

"Ob pregledu vlog in skozi razpravo je odbor za podelitev Bloudkovih nagrad ugotovil, da je na strukturo vlog vplivala predvsem nova zakonodaja o dodatku k pokojninam, ki ga omogoča zgolj za izjemni športni dosežek ali življenjsko delo v športu ... Iz prispelih vlog se jasno vidi, da so te namenjene predvsem materialnim ciljem, ne pa tradicionalnim vrednotam športa," je poudaril Cerar.

"Denar je kriv, da gredo nekatere stvari v napačno smer"
Ob tem je Cerar postavil vprašanji, ali so poklicni športniki prek pogodbenega odnosa postali lastnina kapitala, ter če takšno stanje ne presega konvencije o človekovih pravicah in drugih konvencij in mednarodnih aktov, ki ščitijo človeka in njegove temeljne pravice in svoboščine.

"Denar je dobival vedno večjo vlogo in denar je tudi kriv, da se nekatere zadeve v športu odvijajo v napačno smer. Na primer uporaba nedovoljenih snovi in metod, vpliv medijev in interneta na ključne odločitve o prihodnosti športa," je še dejal Cerar.

Ob koncu je poudaril ustanavljanje profesionalnih, zaprtih lig, ki so v popolnem nasprotju s temeljnimi dokumenti Evropske unije, Belo knjigo o športu, ter odločanje kapitala o ključnih elementih športa, kot so, kje bodo tekmovanja ali kdo bo vodil mednarodne športne organizacije.