Prekinile so se vse športne dejavnosti na čelu z vrhunskim športom. Proti pandemiji covida-19 niso bili odporni niti največja tekmovanja, najmočnejše lige, najbolj vrhunski klubi in najboljši posamezniki na svetu. Predvsem je pandemija v vseh športnih panogah krojila koledarje in urnike. Organizatorji in zveze so se po silovitem širjenju novega koronavirusa hitro odzvali. Zaustavljena, posledično pa prestavljena ali celo odpovedana so bila največja tekmovanja.

V tem trenutku je težko točno napovedati, kakšne vse bodo posledice pandemije v športu, poleg zmešnjave z urniki tekmovanj pa vendarle lahko že trdimo, da bodo najhujše težave, ki jih je prinesel novi koronavirus, finančne. Pomankanje denarja se bo po pandemiji v športu močno poznalo, posledično se tako rekoč v vseh panogah napovedujejo varčevalni ukrepi, saj se povsod pričakuje, da bo vložek pokroviteljev manjši. "Bili bi naivni, če bi mislili, da epidemija ne bo pustila velikih posledic za celoten šport," je že aprila dejal predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar.

Olimpijske igre bodo poenostavili
Ko se je začela pandemija, so se nekaterim športnikom sezone končevale, za nekatere so bile na vrhuncu, nekateri pa so bili v fazi priprav, tudi na vrhunec štiriletnega obdobja – na olimpijske igre. Toda novi koronavirus je vse postavil na glavo. Tokio bi moral julija in avgusta gostiti največji športni dogodek na svetu, a covid-19 je bil močnejši in organizatorji so se z Mednarodnim olimpijskim komitejem odločili za prestavitev iger za eno leto, kar se je zgodilo prvič v zgodovini.

Dvom ostaja, ali bo zdravstveno stanje v svetu dovolilo najboljšim športnikom druženje pod petimi krogi v japonski prestolnici, saj nekateri strokovnjaki ne verjamejo, da bo virus do prihodnjega poletja premagan, posledično pa bo do takrat težko zagotoviti varnost udeležencev iger in obiskovalcev. Prireditelji so prepričani, da bodo igre varne, so pa napovedali, da bodo v svoji izvedbi skromnejše. Tudi gospodarsko tako močna država, kot je Japonska, bo čutila posledice in v želji po čim manjših dodatnih stroških bodo igre skušali poenostaviti. Kot so dejali, so se prioritete spremenile.

Negotovosti glede koledarjev
V Sloveniji naj bi bila največja športna prireditev v letu 2020 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici. Pod Poncami bi se morali lovci na daljave za medalje po prvotnem programu meriti marca, a je novi koronavirus predčasno končal zimsko sezono. Organizatorji so v dogovoru z Mednarodno smučarsko zvezo prvenstvo prestavili na december, ko upajo, da bodo lahko tekmovanje izpeljali nemoteno in tudi z navzočnostjo gledalcev. Predsednik SZS-ja Enzo Smrekar je stroške, povezane z odpovedanim svetovnim prvenstvom v poletih, sredi aprila ocenil na 1,1 milijona evrov. V prihajajoči zimi naj bi tako najboljši skakalci dvakrat prišli v Planico.

Pretekla sezona zimskih športov se je predčasno končala – odpadel je tudi svetovni pokal v Kranjski Gori –, začetek nove pa je še precej oddaljen, a posledice novega koronavirusa vzbujajo dvom za naprej. Tako so na primer prireditelji svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, ki bi moralo biti leta 2021 v Cortini d'Ampezzo, že zdaj zaprosili za prestavitev za eno leto. Tako bi bili v letu 2022 v manj kot enem mesecu izvedeni svetovno prvenstvo v alpskem smučanju in zimske olimpijske igre, ki jih bo gostil Peking.

Nekatere lige brez prvakov
Zdaj so se nekatera tekmovanja že začela, še vedno pa je veliko negotovosti glede koledarjev, še posebej zaradi nevarnosti, da se pandemija ponovi. Nekatere panoge, predvsem v individualnih športih, za letošnjo sezono sploh še nimajo določenega koledarja, številni so tudi ostali brez velikih tekmovanj, ki so bila bodisi prestavljena bodisi celo dokončno odpovedana, in vrhuncev sezone tako rekoč sploh nimajo. V Sloveniji se recimo nadaljuje nogometno prvenstvo, v vseh drugih največjih ekipnih panogah pa so sezone predčasno končali. V nekaterih ligah so določili prvaka, nekje so ostali brez.

Kakšen bo vpliv gospodarske krize?
Vrhunski šport je že dolgo velik posel. Težave v svetovnem gospodarstvu, ki so posledica pandemije in bi lahko bile po nekaterih napovedih največje od velike gospodarske krize, vplivajo tudi na športno industrijo. V letu 2018 je bila svetovna vrednost športne industrije po pisanju World Economic Foruma ocenjena na krepko več kot 400 milijard evrov. Od leta 2011 se je njena vrednost povečala za 45 odstotkov. Vrednost se je povečevala vse do izbruha novega koronavirusa, pandemija pa je prizadela oziroma bo vplivala na vsak del športne verige.

Največjim klubom ključne vire dohodka predstavljajo prodaja televizijskih pravic, sponzorska in oglaševalska partnerstva ter dohodki na dneve tekem, kamor recimo sodi prodaja vstopnic za športne prireditve. Vsak šport ima svoj način delovanja in ustroja, a v splošnem lahko rečemo, da organizacijski organ skupni dohodek razdeli med sodelujoče klube. Običajno je to strukturirano kot minimalno zajamčeno plačilo z dodatki za uspešnost oziroma konkurenčnost. Finančni uspeh pa je, ko se potegne črta, vedno odvisen od rezultata. Klubi in zveze v času pandemije niso mogli izpolnjevati sponzorskih obveznosti, obenem pa niso mogli ustvarjati lastnega dohodka.

Pandemija kroji koledarje dveh sezon
Skupna moč nekaterih lig je izjemna. Recimo dogovor košarkarske Lige NBA glede televizijskih pravic znaša za devet let kar 24 milijard dolarjev. Zaradi celotnega zajetnega finančnega zneska, ki poganja to kolesje, je tudi jasno, zakaj so nekateri trdno odločeni, da se tovrstno tekmovanje nadaljuje. V igri je preprosto preveč denarja.

"Nasprotno bi lahko ogrozili prihodnjo sezono. V skrajnem primeru bomo letošnjo tudi odpovedali," je še pred dokončno odpovedjo sezone povedal Jordi Bertomeu, prvi mož Evrolige, kjer je tudi ogromno denarja, a seveda precej manj kot v NBA-ju. In odločitev Lige NBA, da nadaljuje tekmovanje, bo močno vplivala na prihodnjo sezono, kajti začela se bo bistveno pozneje kot sicer, posledično tudi končala, zaradi česar se številne zveze bojijo, da na olimpijskih igrah in še prej v kvalifikacijah za Tokio ne bodo mogle računati na najboljše košarkarje svojih reprezentanc. Enako velja za slovensko.

Zmanjševanje stroškov in nižanje proračunov
Številni klubi – tudi najmočnejši in v največjih športih – so že napovedali zmanjšanje proračunov, nekateri kar občutno. Ponekod so se sicer s pokrovitelji že dogovorili za zmanjšanje vložkov, kot so se tudi že za zmanjšanje plač športnikov in trenerjev. Vse po pandemiji čakajo številni finančni izzivi. Ko govorimo o košarki, bodo manjše proračune imeli tudi evroligaši, prav tako se napoveduje manj dejavnosti na tržnici igralcev, ki naj bi jim vrednosti padale. Vendarle pa bodo bogatejši razumljivo krizo lažje prestali kot tisti, ki finančno do zdaj niso bili tako močni. Posledično je ogrožen tudi obstoj marsikaterega kluba.

V Sloveniji ključen vložek pokroviteljev
Slovenski šport je na drugi strani v veliki večini odvisen od pokroviteljev, prispevek države je tu zanemarljiv. Oslabljeno gospodarstvo bo tako v veliki meri vplivalo na vrhunski šport, težave katerega v Sloveniji niso nič novega, novi koronavirus pa jih je še poglobil. "Žal se bojim, zato tudi apeliramo na državo, ker mislimo, da gospodarstvo – sploh tako majhno, kot je slovensko – samo ne bo zmoglo financirati vrhunskega športa. Ta sponzorski bazen je preprosto preplitev," je za Televizijo Slovenija povedal predsednik Košarkarske zveze Slovenija, Matej Erjavec.

Športniki pozivajo državo, naj pomaga urediti pereče težave. Država je sicer športu obljubila pomoč v naslednjem protikoronskem svežnju. V nekaterih drugih državah, recimo v Avstriji in Švici, so športu že namenili takšne finančne injekcije. Že tako je v slovenskem športu malo denarja, zdaj pa ga bo še manj. Številni opozarjajo, da bi vrhunski šport moral imeti poseben status. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez so kmalu po izbruhu pandemije pripravili predloge ukrepov, ki so po njihovih besedah nujni za preživetje športnih organizacij in konkurenčnost slovenskega športa na mednarodni ravni.

Ukrepe, ki so jih naslovili na vlado, so razdelili v dva sklopa – reševanje krizne situacije v športu in normalizacija delovanja športa po koncu epidemije. Ključna ukrepa sta davčne olajšave za zainteresirane vlagatelje in odprava davka v Športni loteriji. Športna loterija sicer predstavlja pomemben vir prihodka financiranja športa. Znesek je večmilijonski, ki se bo zaradi pandemije precej zmanjšal, saj se je v času mirovanja športa število stav močno zmanjšalo. Nekaterim športnim loterijam je recimo v tujini promet padel celo do 90 odstotkov.

Prekinjen tudi trenažni proces
Šport kot celota, tekmovanja, klubi, športni mediji, gledalci in predvsem športniki so se znašli v nenavadni in redki situaciji. Ukrepi omejevanja socialnih stikov, ki so jih skoraj vse države sprejele kot ene glavnih za zajezitev širjenja novega koronavirusa, so zaustavili vse vidike športa. V številnih državah so uvedli karanteno in ne le, da so športniki ostali brez tekem, ustavil se je tudi normalen proces treningov. Preden so države razrahljale ukrepe, so bili športniki tako prepuščeni sami sebi. Res je, da so dobivali navodila klubov in trenerjev, a vadili so sami, kolikor je bilo to sprva sploh mogoče.

"Poskušam nekaj trenirati, ampak je v sobi to precej težko. Delam sklece, trebušnjake, malce vaje z moč, kolikor se pač da," je v intervjuju za MMC povedal Zoran Dragić, košarkar Baskonie, ki se je najprej znašel v strogi karanteni v Španiji, po prihodu domov pa še v Sloveniji. Zato je bila pri številnih igralcih, ki so se po dveh mesecih vrnili na skupne treninge, motivacija toliko večja. "Vsi skupaj smo lahko videli, kaj nam košarka pomeni in da šport kot sam ni samoumeven. Zdaj smo lahko še toliko bolj motivirani in hvaležni za to, da počnemo to, kar radi počnemo. Po tem, kar smo zdaj prestali, bomo vsi športniki še bolj cenili šport in k vsaki tekmi in treningu pristopili, kot da je zadnji," je ob tem povedal Edo Murić, slovenski reprezentant in član Cedevite Olimpije.

Sorodna novica Zoran Dragić: Najtežje je, ko v takem položaju ne moreš biti ob družini

Ko govorimo o košarki, so bili ena izmed izjem klubi v nemški ligi, ki so lahko trenirali, a pod strogimi ukrepi, se je pa nemško državno prvenstvo kot prvo izmed močnejših v Evropi znova začelo. Nato je od največjih lig sledilo še nadaljevanje španske, vse druge pomembne pa so se po Evropi po prekinitvi končale. Ker so bila odpovedana tudi mednarodna tekmovanja, so sestavo za prihajajočo sezono sprejeli za "zeleno mizo". Posledica tega je bilo veliko nezadovoljstvo pri nekaterih klubih.

Jeza zaradi odločitev, kdo gre v mednarodna tekmovanja
Najboljša slovenska moštva se merijo v Ligi ABA, kjer so sklep o nadaljevanju sezone sprejeli po odločitvi Evrolige in Evropskega pokala. Z odločitvami so bili na primer nezadovoljni predvsem pri Partizanu, ki bi bil najboljši po rednem delu Jadranske lige. Hkrati je bil v dobrem položaju tudi v Evropskem pokalu in obetal si je vrnitev v Evroligo. Toda ta se je predčasno končala, vodstvo pa je sklenilo, da bodo v prihodnji sezoni v njej igrale iste ekipe kot v prejšnji, kar je bila voda na mlin Partizanovemu mestnemu tekmecu Crveni zvezdi. Zatem je sestavo tekmovanja za novo sezono objavil Evropski pokal, ki je mesto namenil trem klubom iz jadranske regije. Poleg Partizana sta to še Budućnost in Cedevita Olimpija.

Ta odločitev je razjezila Mornar, ki je sestavil zelo močno zasedbo že za to sezono, dodatno pa se je okrepil še za prihajajočo. Vendar je ostal brez Evropskega pokala. Klub iz Bara je napovedal pritožbo, saj je prepričan, da bi moral imeti prednost pred Olimpijo. Vendarle pa dokončne lestvice Lige ABA ni. Pred zadnjim krogom imata ekipi enak izkupiček. Olimpija je zaradi boljše razlike v koših četrta, Mornar pa peti, toda ob koncu bi bili ob enakem številu zmag in porazov košarkarji iz Bara pred Ljubljančani, saj odloča medsebojni izid. Če to piše v pravilih, pa tam ni določeno, katere ekipe se uvrstijo v Evropski pokal, niti Evropski pokal nima zapisanih pravil, kdo točno pride vanj iz Lige ABA.

Nižji proračuni klubov
Slovenska košarkarska reprezentanca je še vedno evropski prvak, slika klubske košarke pa je precej bolj klavrna. Že dolgo slovenski klubi mednarodno ne igrajo pomembne vloge. Finančno so preprosto prešibki, kar je sicer težava tako rekoč vseh slovenskih klubov v kolektivnih športih. Najuspešnejša slovenska košarkarska kluba v zgodovini, Olimpija in Krka, sta glede na finančno stanje trenutno daleč pred preostalo domačo konkurenco. Po združitvi z zagrebškim klubom imajo v Ljubljani visoke ambicije, hkrati pa tudi bistveno višji proračun kot v preteklosti, ko so imeli ogromne težave s financami. Klub je, kar zadeva ta vidik, z Adriatic Grupo zelo stabilen, a je napovedal manjši proračun, kot so si ga za novo sezono obetali pred pandemijo.

Sicer so se pri Olimpiji takoj po pandemiji, precej preden se je odpovedala Liga ABA, odzvali in prekinili pogodbe z igralci, na katere ne računajo v prihajajoči sezoni. Tudi Krka načrtuje nižji proračun. V Novem mestu imajo stabilnega pokrovitelja, a bo tudi njihov proračun glede na preteklo sezono nižji. Zato pa imajo ogromne težave v Kopru pri aktualnem državnem in pokalnem prvaku Primorski. Finančne težave koprsko zasedbo spremljajo že vso sezono, pandemija koronavirusa pa je zaustavila sanacijo dolgov. "Zelo težko je bilo, ker je bilo vse ustavljeno in nismo mogli reševati stvari," je za MMC povedal predsednik kluba Matjaž Hrabar.

Več priložnosti mladim?
Številni košarkarski prvoligaši so se znašli v finančno težkem položaju. Na Gorenjskem tako na primer razmišljajo o združitvi Šenčurja in Triglava. Izvršni odbor KZS-ja je pred kratkim sprejel sklep, s katerim je razpis za prijavo članskih ekip za prihodnjo sezono podaljšal, v tem času pa bodo klubi seznanjeni s svežnjem pomoči KZS-ja, ki jim jo bo namenil po pandemiji. Manjši proračuni bodo morda pomenili, da bodo več priložnosti namenili mladim. Sploh v košarki je produkcija nadarjenih košarkarjev v zadnjih letih precej skromna. Najobetavnejši so tako ali tako večinoma pobegnili v tujino.

"V vsaki slabi stvari je vedno kaj dobrega. Verjamem, da se to lahko zgodi. Vsaj pri tistih klubih, ki znajo pametno razmišljati. Denarja bo manj, težav veliko, a je hkrati tudi veliko domačih igralcev. Morda v tem trenutku še niso tako kakovostni kot kakšni tujci, a za kakovostne tujce tako ali tako nimajo denarja. Slovenskim klubom polagam na srce, naj se razgledajo po reprezentancah do 18 in 20 let, pa tudi drugih mladih košarkarjih, in jim dajo priložnost. Trdim, da so dovolj kakovostni za igranje v prvi ligi. Z njimi pa bo na tribuno prišel tudi kakšen gledalec več, saj se bo lažje poistovetil z njim in opazoval, kako pred njegovimi očmi zori, kot spremljal kakšnega tujca. Kriza je, pokrovitelji pa bodo zagotovo še manj radodarni s finančnimi sredstvi. Toda tisti, ki dobro dela, verjame v svoje delo in se zanaša na svojo mladinsko šolo, ne bo propadel. Lahko se zgodi, da bo na kratek rok zanihal rezultat, a bodo na dolgi rok vsi na boljšem," je v intervjuju za Dnevnik povedal Marko Milić, mentor članom reprezentanc mlajših starostnih kategorij pri KZS-ju.