"EP je najpomembnejši šahovski dogodek pri nas po 35. olimpiadi leta 2002 na Bledu, naslednje leto bomo gostili še ekipni EP. Letošnji EP bo tudi kvalifikacijsko za velika tekmovanja, tudi za svetovno prvenstvo," je poudaril predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Brglez.

Trenutno še ni jasno, kdo vse iz svetovnega vrha bo nastopil na EP-ju, gotovo pa bo zaradi kvalifikacij za SP konkurenca zelo močna. Zaradi natrpanega urnika skoraj zagotovo ne bo Norvežana Magnusa Carlsena, najboljšega šahista sveta v zadnjem obdobju, ki pa bo zelo verjetno nastopil naslednje leto na ekipnem EP-ju, ki bo prav tako v Sloveniji.

"EP za posameznike je velik organizacijski zalogaj, aktivnosti pa potekajo šele od oktobra lani, ker smo prevzeli organizacijo po odpovedi prejšnjega izvajalca, Evropske šahovske akademije. Drugače bi pripravo začeli bistveno prej, saj evropska zveza zahteva zelo visoka merila za izvedbo. Tekmovanje v neposrednem prenosu bo potekalo na več kot na 100 deskah. Precej zahteven zalogaj je bilo tudi pridobivanje sponzorjev, proračun EP-ja je okrog 300.000 evrov," je pojasnila direktorica evropskega prvenstva Nina Rob, ki je tudi sekretarka ŠZS-ja.

Matjaž Mikac, selektor slovenskih šahistov, je dejal da bodo imeli kmalu sestanke z igralci za šahovsko olimpiado, ki bo v Moskvi med 5. in 18. avgustom letos, ter za ekipni EP prihodnje leto. Precej starejših najboljših slovenskih šahistov se počasi tekmovalno upokojuje, tako da bo imel v pomlajevanju izbrane vrste vse večjo vlogo mladinski selektor Matej Šebenik s svojo reprezentanco.

Šahistke bodo letos na EP-ju igrale med 1. in 16. junijem v Mamaii v Romuniji, prvenstvi stare celine v pospešenem šahu pa bosta za članice v Kijevu v Ukrajini med 22. in 26. oktobrom, za člane pa med 3. in 6. decembrom v Katovicah na Poljskem.

Ob predstavitvi največjega šahovskega tekmovanja v dolgem obdobju pri nas so se na ŠZS-ja spomnili tudi uspehov v preteklem letu, ko sta najboljša slovenska šahista postala Laura Unuk (14. izid na prvi šahovnici na ekipnem EP v Gruziji) ter Luka Lenič (12. izid na prvi šahovnici na ekipnem EP-ju), oba imata tudi najvišja slovenska ratinga med aktivnimi šahisti in šahistkami.

Na lanskem ekipnem EP-ju so bili slovenski šahisti 15., šahistke pa 17. Matej Šebenik je bil deveti na EP-ju v pospešenem šahu in 15. v hitropoteznem. Slovenski mladinci so največje uspehe dosegli na EP-ju v pospešenem in hitropoteznem šahu v Talinu v Estoniji, kjer je bila zlata Pia Marie Ružič v kategoriji do 16 let, Zala Urh je bila srebrna v obeh različicah hitrega šaha do 18 let, bron pa si je priboril Jan Šubelj do 16 let. V običajnem šahu je bila Zala Urh šesta na SP-ju do 18 let, to uvrstitev pa je v starosti do šestega leta dosegla tudi Anja Beber.

Bloudkovo nagrado, najvišjo državno za šport pri nas, je za življenjsko delo dobil Boris Kutin, nekdanji predsednik Evropske šahovske zveze, kjer je zdaj častni predsednik, je pa tudi član Mednarodne šahovske zveze (Fide).