Leto 2010 je bilo za slovenski šport izjemno bogato in uspešno, zato je težko izbrati enega samega športnika in ga izpostaviti nad vsemi, a njena zgodba iz Vancouvra je bila enkratna in unikatna, ki se ni dotaknila le ljudi na sončni strani Alp. Gotovo poznate vse podrobnosti - o poletu v tisto luknjo, solzah trpljenja in uspeha.

To ni le zgodba o 17. februarju
A na dogodke iz tiste srede, 17. februarja, je treba gledati globlje. Petri Majdič naziva MMC-jeve športne osebnosti leta ne podeljujemo zgolj zaradi čudežnega razpleta šprinterske tekme, temveč zaradi celotne kariere, v kateri je ves čas premikala meje nemogočega.

Bodi koristna - pojdi na njivo
Smučarski tek v slovenskem športu niti slučajno ne sodi med eksotične, saj velja za enega temeljnih pri nas. Franc Smolej je tako že leta 1936 na olimpijskih igrah v Garmisch Partenkirchnu maraton končal na desetem mestu. A slovenski smučarski tek nikoli ni imel šampiona najvišjega kova, ki bi se lahko enakovredno kosal z najboljšimi. Brez sila uspešnih tekmovalcev nikoli ni bil pretirano (medijsko) popularen, med zimskimi brati se je tako vedno skrival v senci alpskega smučanja in smučarskih skokov. Svoje so dodali tudi izjemni fizični napori, zato se je le malo slovenskih športnikov podalo po tej naporni poti. 31-letna Petra Majdič se tako spominja svojih začetkov: "Pred 20 leti so me vsi samo debelo gledali. Rekli so mi: 'Kaj boš na smučeh deklica? Raje bodi koristna in pojdi na njivo ali kaj podobnega.' A sem vztrajala".

Včasih tudi pekel ni dovolj globok
A vedno ni šlo vse gladko, največje razočaranje je doživela na svetovnem prvenstvu v Libercu 2009, kamor je prišla s popotnico petih šprinterskih zmag za svetovni pokal. V šprintu pa je izpadla že v četrtfinalu. Del slovenske športne javnosti je neuspeh potenciral in Petro povsem nekritično raztrgal. To je trikratno športnico Slovenije prizadelo: "Po svetovnem prvenstvu v Liberecu sem se odločila, da nikoli več ne pogledam forumov, in tega se držim. Ne berem, kaj ljudje mislijo. Kljub temu, da te ljudje tam včasih kujejo v nebo, včasih pa tudi pekel ni dovolj globok."

Vredno je bilo tudi življenja
Kako danes gleda na dogajanje iz Vancouvra? Nekateri so namreč opozarjali, da je Petra s petimi polomljenimi rebri tvegala svoje življenje in s tem morda mladim športnikom dala napačne vrednote, ki poudarjajo le zmago za vsako ceno. Brinjčanka pesniško odgovarja: "Če bi se še enkrat ponovila ta situacija, bi vse ponovila, ne bom rekla z lahkoto, a še enkrat bi šla čez vse dogodke. Lahko živiš življenje, a popolnoma brez dodane vrednosti - lahko ga samo preživiš. Lahko pa ga živiš tudi kvalitetno, sama sem bila vedno zagovornik slednjega. To je imelo zame vedno velik pomen, da življenje živim, in dogodki v Vancouvru so bili vredni tudi življenja! Velika večina se v življenju kar nekako preda, kot da bi bili na jadrnici, kjer ne delujejo ne motor ne jadra in jih zanaša po morju. Kamor jih bo zaneslo, tam bodo pristali. Jaz pa imam rada jadra v svojih rokah in krmarim svoje življenje."

Prejela številna priznanja in odlikovanja
To pa je tudi razlog, ki Petro Majdič razlikuje od velike večine, ne le povprečnih, temveč tudi vrhunskih športnikov, ki jih pri njihovem delu zmoti že najmanjša malenkost. To je tisto, zaradi česar je podirala meje nepredstavljivega, se s svojo zgodbo dotaknila številnih in dokazala, da "nemogoče lahko postane mogoče". Z dovolj dela in vero v uspeh. Med drugim jo je odlikoval predsednik države Danilo Türk, prejela je ugledno nagrado Terryja Foxa, Eurosport pa jo je izbral za enega izmed 10 herojev leta.