Bogdan Svet, ki je bil najbolj poznan po vzdevku Čvek, je vse svoje življenje posvetil športu, ki se mu je zapisala tudi njegova hči, alpska smučarka Mateja Svet. Bogdan Svet - Čvek je v zgodovini slovenskega kajakaštva pustil neizbrisen pečat, s svojim znanjem pa poskrbel za razvoj kajakaštva tako na klubski kot državni ravni ter bil eden izmed temeljev, na katerih danes sloni slovensko kajakaštvo, ki sodi v sam vrh na mednarodni ravni, so sporočili s Kajakaške zveze Slovenije. Foto: Primož Lampič
Bogdan Svet, ki je bil najbolj poznan po vzdevku Čvek, je vse svoje življenje posvetil športu, ki se mu je zapisala tudi njegova hči, alpska smučarka Mateja Svet. Bogdan Svet - Čvek je v zgodovini slovenskega kajakaštva pustil neizbrisen pečat, s svojim znanjem pa poskrbel za razvoj kajakaštva tako na klubski kot državni ravni ter bil eden izmed temeljev, na katerih danes sloni slovensko kajakaštvo, ki sodi v sam vrh na mednarodni ravni, so sporočili s Kajakaške zveze Slovenije. Foto: Primož Lampič

Rodil se je 3. februarja 1933 v Ljubljani, kjer je dokončal Visoko šolo za telesno kulturo in bil po izobrazbi profesor športne vzgoje. Sprva je bil profesor telesne vzgoje na Srednji gradbeni šoli, nato pa vrsto let na biotehniški fakulteti. Znan je bil po tem, da se je dejavno ukvarjal s študenti, skrbel za njihovo kondicijo in skupaj z njimi tekel po Rožniku.

Seveda je bil aktiven športnik tudi sam in športu predan vse življenje. V mladosti je tekmoval v teku na smučeh, dolga leta pa je bil tudi izvrsten tekmovalec v kajaku na divjih vodah, tako v slalomu kot spustu, bil je tudi učitelj alpskega smučanja in del ZVUC-a – Zveze učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja ter sodeloval na tečajih smučanja. Pogost gost je bil v gorah, kjer je poznal skoraj vse poti in smeri, zelo veliko časa pa je namenil tudi kolesarjenju. Kolegi iz kajakaških dni se spominjajo njegovega udejstvovanja v ekipnih športih, kjer je nemalokrat predelal pravila ali jih dopolnil.

Kajakaško pot je začel v ljubljanskem brodarskem društvu, današnjem klubu Ljubljana na Livadi. Kajakaštvu je bil zapisan od zgodnje mladosti pa vse do visoke starosti, saj ga je bilo mogoče še pred kratkim videti s kajakom na strehi avtomobila na poti v Tacen ali na Ljubljanico. V kajakaštvu je bil vrsto let dejaven športnik, ki je uspehe dosegal v slalomu in spustu na divjih vodah, nato pa je svoje znanje in izkušnje na več generacij prenašal še v vlogi trenerja.

Tekmovati je začel v zgodnjih 50. letih in se leta 1953 udeležil svetovnega prvenstva v Meranu, kjer je skupaj z Milanom Zadelom in Jožetom Ropretom osvojil četrto mesto na ekipni tekmi kajakašev. Enak rezultat v ekipnih vožnjah so skupaj z Zadelom in Jožetom Ilijo ponovili tudi leta 1955, ko je Tacen prvič v zgodovini gostil svetovno prvenstvo. Nastopil je še na svetovnem prvenstvu leta 1959 v Ženevi, tekmovalno kariero na svetovnih prvenstvih pa je sklenil leta 1965 v Spittalu v Avstriji.

Po uspešni tekmovalni karieri je leta 1966 postal selektor jugoslovanske reprezentance na divjih vodah in na tem položaju ostal do leta 1973. Ekipo je vodil na svetovnih prvenstvih v Lipnu na Češkem (1967), v Bourg St. Mauriceu v Franciji (1969), v Meranu v Italiji (1971) in v Muotathalu v Švici (1973). Bil je tudi selektor jugoslovanske slalomske ekipe na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972, ko je bil slalom na divjih vodah prvič v zgodovini del olimpijskega programa.