Jubilejno 60. Kurentovanje je pustilo odličen vtis z več kot 7000 nastopajočimi iz 16 držav in z več kot 100.000 obiskovalci, pritegnilo pozornost celotne Slovenije ter upravičilo kvalitete, ki jih poudarjata tudi Lonely Planet in The Guardian. Te so ne nazadnje pripeljale tudi do vpisa obhoda kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Foto: Marko Pigac
Jubilejno 60. Kurentovanje je pustilo odličen vtis z več kot 7000 nastopajočimi iz 16 držav in z več kot 100.000 obiskovalci, pritegnilo pozornost celotne Slovenije ter upravičilo kvalitete, ki jih poudarjata tudi Lonely Planet in The Guardian. Te so ne nazadnje pripeljale tudi do vpisa obhoda kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Foto: Marko Pigac

Da je čas med svečnico in pepelnico na Ptuju in okolici res poseben, se je pokazalo tudi na pustni torek, ko se je delovni dan za večino končal že okoli poldneva, ulice in trge evropske prestolnice karnevalov pa so napolnile maske, kurenti in glasbeniki. Eden najbolj razigranih dni letošnjega Kurentovanja se je končal na prenovljeni Kurentovi tržnici, kjer so pusta, kot glavnega krivca za večtedenski razvrat, obsodili na leto pokore v grajski ječi.

Še prej je pred mestno hišo 17. princ karnevala, Darko Cafuta – baron Jakob Zekel Videmski županji Nuški Gajšek vrnil oblast v mestu, od meščanov in obiskovalcev.

Pokop pusta na Ptuju

Rekordno leto
Letošnje leto bo po številu obiskovalcev gotovo med rekordnimi. Statistične podatke o letošnjem obisku bodo zbrali do konca tedna in jih v petek predstavili na sklepni novinarski konferenci, prvi podatki pa kažejo, da najstarejše slovensko mesto še nikoli ni bilo tako polno kot letos. Samo po številu udeležencev v povorkah, teh je bilo več kot 7000, od tega 3000 samo na nedeljski osrednji ter 2200 na otvoritveni povorki, so za skoraj 30 odstotkov presegli prejšnje številke.

"Ni sicer vse v rekordih. Osebno dam več na vsebino kot na številke. Lepo pa je, če gre eno z drugim," je povedal vodja organizacijskega odbora Kurentovanja Branko Brumen.

Z dogajanjem v zadnjem tednu, odkar teče Kurentovanje, so poleg organizatorjev več kot zadovoljni tudi na mestnem zavodu za turizem, kjer so opazili izjemno rast števila obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti.

Tradicionalne cerkljanske maske. Foto: BoBo
Tradicionalne cerkljanske maske. Foto: BoBo

Pokop pusta po številnih mestih
V Cerknem so znova na ulice krenili lavfarji, cesarsko-kraljeva sodnija bo pustu, ki simbolizira zimo in ga je treba usmrtiti, prebrala obtožnico (kalamón), ki je napisana v cerkljanskem narečju. Kazen mu niti letos ne uide, je potrdil "Ta star", edini lik v lavfariji, ki sme govoriti. "Tudi letos smo ga obsodili za vse, kar je zakuhal zadnje leto." Kazen zanj je tradicionalna: "z bôtom po glavi".

Zaključna pustna rajanja, ki so ponekod vključevala pustni sprevod, so potekala tudi v Celju, Velenju, Mariboru, Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, Postojni, Novi Gorici in Kamniku. Izjema je le Dobova, kjer se bo dobovski fašjenk tradicionalno sklenil šele v soboto. V nekaterih krajih pusta zažgejo že na pustni torek, drugod pa na pepelnično sredo.

Kostanjeviška šelmarija – zelo star pustni običaj