Obiskovalci čokoladnega festivala v Perugi lahko teden dni uživajo v sladkih dobrotah. Foto: EPA
Obiskovalci čokoladnega festivala v Perugi lahko teden dni uživajo v sladkih dobrotah. Foto: EPA
Pizza
Naključni obisk Neapelja lahko postane tudi poučno-kulinarična izkušnja. Foto: EPA
La Tomatina
V paradižnikovi mezgi lahko 'borci' na koncu festivala tudi zaplavajo. Foto: EPA
Cvičkarija
Domače kulturno-etnološke prireditve se po navadi zavlečejo do zgodnjih jutranjih ur. Foto: MMC RTV SLO
Praznik češenj
Na prazniku češenj na račun pridejo vsi ljubitelji češenj. Foto: MMC RTV SLO

V pomladnih dneh Perugio, mesto 160 kilometrov severno od Rima, vsako leto zajame "čokoladomanija". Celotedenski festival v čast "hrani bogov" - čokoladi - so poimenovali kar Evročokolada. Poglede mimoidočih privabljajo stojnice, na katerih med drugim najdete čokoladne kipe, testenine z okusom po kakavu in druge čokoladne pregrehe. Festival Evročokolada že od leta 1996 vsako leto poteka v rojstnemu kraju Perugine, izdelovalca slavnega italijanskega čokoladnega bombona "Baci".

Neapelj se v septembrskih dneh ovije v vonj paradižnika in origana. Za deset dni mesto postane velika pekarna pic. Turisti se lahko preizkusijo kot picopeki na vsakem vogalu, kjer jih mojstri učijo trikov izdelave pristne italijanske paradižnikove omake.

Španija
"La Tomatina" - španski festival paradižnikov - daje nov pomen besedni zvezi "igra s hrano". 40 kilometrov od Valencie oddaljeni Bunol je čez vse leto mirno mesto, toda zadnjo sredo v avgustu njegove sive pločnike prebarva živordeča barva, ko se okoli 20.000 veseljakov obmetava z velikimi rdečimi sočnimi paradižniki. Sedemdnevni festival vključuje tudi koncerte, ognjemete, kulinarične užitke in boje, vsako leto pa ostane brez poraženca ali zmagovalca.

Noč redkvic je še eden izmed praznikov v čast hrani, ki ga praznujejo v Španiji. 23. decembra se vsako leto zbere množica ljudi na glavnem trgu Oaxaca, kjer si lahko pogledajo razstavo skulptur, ki so bile narejene iz posebne vrste rdeče redkvice, ki tehta tudi do tri kilograme in meri do 50 centimetrov v višino. Oblikovalni material - redkvice - namreč pustijo dalj časa v zemlji, in ko zrastejo do primerne velikosti, jih potem njihovi gojitelji, po navadi profesionalni rokodelci, oblikujejo v modele hiš ali pa jih spretno preoblikujejo v podobe različnih svetnikov.

Francija
Francosko mesto Arles tri dni v letu premami španski temperament, ko tradicionalni festival riža prinese ponve, iz katerih zadišijo omamni vonji paelle, ki jo krasijo morski sadeži. Na krožnikih pa se znajdejo tudi druge riževe jedi. Festival spremljajo parade, glasbene prireditve, po ulici pa se spustijo celo biki. Španski pridih se širi tudi prek stojnic, obiskovalci pa niso prikrajšani niti za ogled bikoborb.


V deželi pod Alpami
Novo smernico v promociji etnoloških in enoloških značilnosti so v slovensko okolje vnesli organizatorji festivala Cvičkarija. Na štirih prireditvah-prizoriščih (Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Izola) Dolenjci širijo dobrote te vinorodne regije. Podobno kot Dolenjci poskušajo tudi primorski oziroma goriški študenti prenesti utrip in njihovo kulinarično posebnost, mortadelo, v prestolnico ter druga večja slovenska mesta. Mortadeljada je skoraj edina od primorskih "fešt" med mnogimi glasbenimi prireditvami, ki v pomladnih mesecih prebudijo Ljubljano in druga večja slovenska mesta.

Svoje dni v koledarju pa so si s pomočjo članov Turističnega društva Besnica Janče rezervirale tudi jagode. Med številnimi domačimi dobrotami sta največjo slavo v kraški svet ponesla prav kraški teran in pršut. Le nekaj metrov stran pa Brici vabijo medse v sklopu praznika češenj na svoj občinski praznik. Z leti so organizatorji v okviru praznika izoblikovali nekatere programske sklope, ki tvorijo trdno jedro programa: Kolesarski maraton, Pohod od češnje do češnje, Izbor Kraljice češenj, Karavano starodobnih vozil, Povorko kmečkih vozov in skupen nastop godb na pihala. Sicer pa naj bi bil praznik terana in pršuta tisti, ki skrbi za promocijo Krasa. Največja zanimivost osrednje prireditve kraške vinorodne pokrajine je povorka kmečkih voz s predstavitvijo kraljice terana.

Tri leta zapored se tudi sirarji predstavljajo pred slovenskimi gurmani, ko obiskovalce ljubljanjskih stojnic seznanjajo z izdelavo in okusom slovenskih tradicionalnih sirov, izdelanih na kmetijah. Prav tako pa tam predstavljajo tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavni del je sir.

K. K.