Najhujša morije v zgodovini človeštvase je začela 1. septembra 1939 z nemškim napadom na Poljsko. Vojna vihra se je nato širila po stari celini in, čeprav sta se temu upirali, vase potegnila tudi Veliko Britanijo in Francijo. Nemčija je leta 1940 napadla Norveško in Dansko, maja pa Francijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Aprila 1941 je nemška vojska napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo.

Nemški voditelj Adolf Hitler je s sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom sklenil pakt o nenapadanju (pakt Ribbentrop-Molotov iz leta 1939), ki ga je prelomil 22. junija 1941 z napadom na Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bil Nemci pred vrati Moskve, a so jih Sovjeti, ki so stopili na stran zaveznikov, premagali in jih potisnili 200 km na zahod.

Z japonskim napadom na Pearl Harbor decembra 1941 je vojna postala svetovna. Nekaj dni po napadu se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik.

Prelom v vojni med letoma 1942 in 1943
Napredovanje Nemčije in njenih zaveznic – predvsem fašistične Italije in Japonske - , med katerim so nacisti načrtovali in deloma izvedli množično iztrebljanje Židov in nekaterih drugih etničnih skupin, se je ustavilo med letoma 1942 in 1943. Pomemben preobrat v vojni je pomenil poraz Nemcev v bitki za Stalingrad in kapitulacija Italije septembra 1943.

Hitler 30. aprila storil samomor
Z izkrcanjem zaveznikov na Dan D junija 1944 se je začelo osvobajanje Evrope. Konec leta 1944 in v začetku leta 1945 se je nemška vojska umaknila z vseh bojišč. Obroč okoli Nemčije se je čedalje bolj ožil. Aprila 1945 se je začela zadnja velika bitka - bitka za Berlin. Obkoljeni Hitler je z nekaterimi najtesnejšimi sodelavci svojem bunkerju v obleganem Berlinu 30. aprila 1945 storil samomor.

Kapitulacija podpisana 7. maja ...
S 'führerjem' so bile pokopane tudi utvare številnih o vladavini nadrase, ki naj bi si podredila Evropo in se širila na rasno očiščen izpraznjen prostor. Berlin je padel 2. maja, nemške enote pa so se brezpogojno predale 7. maja. Splošno kapitulacijo v štabu ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja v francoskem Reimsu je v imenu Hitlerjevega naslednika Karla Dönitza podpisal nemški general Alfred Jodl.

... dan pozneje še s Sovjetsko zvezo
Na zahtevo Sovjetske zveze, da morajo podpisu prisostvovati tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo 8. maja podpisali še v sovjetskem vrhovnem poveljstvu v Karlshorstu pri Berlinu. Sovjetsko vztrajanje, predvsem zaradi prestiža, je pomenilo, da nimamo enotnega dne, ki bi zaznamoval konec vojne v Evropi. Britanci s premierjem Winstonom Churchillom na čelu so za uradni konec vojne v Evropi označili 7. maj. Američani so predlagali, da bi bil to 8. maj, Sovjeti pa so si izbrali 9. maj.

"Trezno in umirjeno veselje"
Britanski premier Churchill je 8. maja po radiu razglasil kapitulacijo nemških sil. "Danes bomo morda mislili predvsem nase. Jutri bomo izkazali posebno spoštovanje našim ruskim tovarišem, katerih junaštvo na bojišču je bilo eden največjih prispevkov k zmagi," je med drugim dejal in dodal: "Lahko si dovolimo kratek čas veselja, a ne pozabimo niti za trenutek napora in truda, ki je še pred nami." Na drugi strani Atlantika je tedanji predsednik ZDA Harry Truman navsezgodaj zjutraj nagovoril Američane: "General Eisenhower me je obvestil, da so se nemške sile brezpogojno vdale. Zastave svobode vihrajo po vsej Evropi. /.../ Za to zmago se zahvaljujemo previdnosti, ki nas je varovala v temnih dneh težav. Naše veselje je trezno in umirjeno zaradi velikih žrtev, ki smo jih plačali, da smo se znebili Hitlerja in njegove zlobne tolpe."

Vojna na Pacifiku se je nadaljevala
V Evropi je bilo veselje ob koncu vojne neizmerno, vse grozote vojne pa so ponekod šele začenjale prihajati na dan. Sledila je obnova porušene celine in celjenje ran, ki se ponekod še dandanes niso zacelile.

Spopadi na Pacifiku so se nadaljevali. Japonska se je predala 15. avgusta 1945, potem ko so ZDA nad Hirošimo in Nagasikijem odvrgle atomski bombi.

Natančnega števila vseh žrtev 2. svetovne vojne ni, po splošni oceni pa je umrlo okoli 60 milijonov ljudi; približno 20 milijonov vojakov in 40 milijonov civilistov. Največji krvni davek je plačala Sovjetska zveza.

Nekdanji zaveznici kmalu postali sovražnici
Vojna je močno zaznamovala nadaljnji potek zgodovine in prinesla novo svetovno ureditev. Kmalu po koncu vojne sta nekdanji zaveznici – ZDA in Sovjetska zveza –, potem ko sta si razdelili vojni plen, postali smrtni sovražnici, kar je za seboj potegnilo blokovsko delitev sveta med hladno vojno. Da bi se izognili grozotam vojne, je mednarodna skupnost ustanovila Združene narode, organizacijo, ki (naj bi) služi(la) kot forum za reševanje sporov.

Viri: Reuters