Obrambni minister Brendan Nelson je sicer dejal, da je glavni razlog, da avstralski vojaki še vztrajajo na omenjenem področju, preprečitev morebitne humanitarne krize, ki bi nastala, če bi se iz države prehitro umaknili, med naštevanjem pa je omenil tudi nafto.

Nelson je dejal, da celoten Bližnji vzhod, ne le Irak, igra ključno vlogo pri dostavi energije, še posebej nafte, vsemu svetu. "Avstralci morajo tako razmišljati, kaj bi se zgodilo, če bi se prezgodaj umaknili iz Iraka," je dejal vodja avstralske obrambe.

Howard gasi ogenj po Nelsonovih izjavah
To je bilo prvič, da je kakšen predstavnik avstralske vlade priznal, da posredovanje v Iraku ni imelo le varnostnih interesov, Nelsonove izjave pa je že skušal omiliti avstralski premier John Howard.

Howard je dejal, da nima napotitev vojakov nobene povezave z nafto, temveč naj bi bila njihova misija povezana predvsem z vzpostavljanjem pogojev za normalno razvijanje demokratičnega Iraka. "Tam nismo zaradi nafte in tja nismo šli zaradi nafte. Veliko nafte sicer prihaja z Bližnjega vzhoda, a tam smo zato, ker hočemo dati iraškemu narodu možnost za demokracijo," je bil odločen Howard.

Avstralci si svoje vojake želijo doma
Avstralske sile so v Irak odšle leta 2003, danes pa je v tej nemirni državi približno 1.500 avstralskih vojakov, in kljub pritiskom na vlado v Canberri nič ne kaže, da se bodo kmalu vrnili domov. Opozicija in ljudstvo sodelovanju v vojni v Iraku ostro nasprotujejo in vlado obtožujejo, da si le izmišljuje, ko še naprej vztraja v Iraku.

Nasprotniki vojne v Iraku že od vsega začetka trdijo, da Avstralija v vojni sodeluje zaradi nafte in ne zaradi strmoglavljenja režima Sadama Huseina in uničenja orožja za množično uničevanje, za katerega se je pozneje izkazalo, da ga sploh ni bilo.