Pogodbo sta podpisala izvršni direktor OMV-ja Gerhard Roiss in prvi mož Gazproma Aleksej Miller, ki sta ob tem zagotovila, da je projekt skladen z evropsko zakonodajo. Po besedah Roissa je to naložba v varnost energetske oskrbe Evrope.

"Evropa potrebuje ruski plin. Evropa bo potrebovala še več ruskega plina v prihodnosti, saj evropska proizvodnja plina pada. Menim, da se Evropska unija zaveda tega," je dejal direktor avstrijske energetske družbe.

Evropska komisija trdi, da Južni tok ni v skladu s predpisi EU-ja oz. s t. i. tretjim energetskim svežnjem, ki prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na območju EU-ja.

Miller je povedal, da je glede projekta tedensko, če ne celo dnevno, v stiku z evropskim komisarjem za energijo Güntherjem Oettingerjem. "Težave rešujemo, ko se pojavijo, zdaj mora biti rešena težava izgradnje plinovoda," je dejal.

Gazprom in OMV sta se dogovorila, da si bosta delila stroške 200 milijonov evrov vrednega 50-kilometrskega avstrijskega odseka.

Prve količine plina v Avstriji pričakujejo v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018. V avstrijsko plinsko vozlišče Baumgarten bo tako letno dostavljenih do 32 milijard kubičnih metrov ruskega plina.

Nejasna usoda slovenskega odseka
Skupna dolžina plinovoda Južni tok naj bi bila 2.600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije, kraki pa naj bi segli tudi v nekatere druge države, tudi v Avstrijo.

Kaj vrnitev Avstrije, ki se je iz projekta Južni tok enkrat že umaknila, pomeni za slovenski del plinovoda, pa še ni popolnoma jasno. Gazprom in OMV sta memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda podpisala 29. aprila, podpis pa je odprl vprašanje, ali in kako bo to vplivalo na izvedbo projekta v Sloveniji.

Prejšnji mesec so v Gazpromu pojasnili, da memorandum o nameri za izvedbo plinovoda Južni tok z avstrijskim OMV-jem ne pomeni prekinitev del na slovenskem delu plinovoda.

Avstrija je šele druga država, ki jo je Putin obiskal po izbruhu krize v Ukrajini. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je branil njegov obisk, ki po njegovem mnenju pomeni priložnost za odprte komunikacijske poti s Kremljem.