Partnerstvo za mir, v katerem s priključitvijo omenjenih treh držav sodeluje že 23 držav, velja za pripravljalnico na vstop v zvezo Nato.

Na ločenih srečanjih z generalnim sekretarjem Nata Jaapom de Hoopom Schefferjem so sporazume podpisali voditelji treh držav; v imenu Srbije predsednik Boris Tadić, v imenu Črne gore predsednik Filip Vujanović, Bosno in Hercegovino pa je zastopal predsedujoči predsedstvu Nebojša Radmanović.

Povabilo je bilo presenečenje
Vse tri države so povabilo za priključitev Partnerstvu za mir dobile na vrhu zveze Nato v Rigi konec novembra. Presenečenje je bilo predvsem povabilo Srbiji, ki ni zadostno sodelovala z Mednarodnim haaškim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Poleg tega glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte Srbijo obtožuje, da se najbolj iskani zločinec Radko Mladić skriva prav tam.

Partnerstvo za mir je bilo ustanovljeno leta 1994, njegove države članice pa po navadi kasneje postanejo članice zveze Nato. V njem sodelujejo države nekdanje Sovjetske zveze, tudi Rusija, in pa nevtralne države Irska, Švedska, Finska in Avstrija.

Mednarodna skupnost upa, da bo priključitev Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine Partnerstvu za mir ter sčasoma tudi Natu in EU-ju pripomogla k večji stabilnosti na Balkanu in pomiritvi napetosti v regiji.