Visoko usposobljeni pripadniki letalskih, kopenskih in pomorskih enot naj bi na krizno območje odšli v petih dneh, tam pa naj bi bili sposobni sami delovati najmanj 30 dni. Sile NRF igrajo pomembno vlogo v zmogljivostih zavezništva za odgovor na nastajajočo krizo, je zapisano v sklepni deklaraciji vrha v Rigi.

Balkanske države vse bliže Natu
Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora so dobile povabilo, da se priključijo Partnerstvu za mir. Odločitev o povabilu so voditelji sprejeli, potem ko je Nizozemska opustila vse ugovore glede vojnih zločincev, ki so v omenjenih državah še na prostosti. Povabilo je za Srbijo in BiH še pogojno, saj morata do konca leta 2007 dokazati, da polno sodelujeta s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, sicer jima bodo povabilo zamrznili. Natovi voditelji so se dogovorili, da bodo še močneje pritisnili na obe državi, da bosta sodelovali s sodiščem.

Glavna haaška tožilka Carla del Ponte je izjavila, da je presenečena in razočarana nad odločitvijo Nata, da Srbijo povabi v Partnerstvo za mir, visoki predstavnik EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je pozdravil odločitev.

Partnerstvo za mir
Partnerstvo za mir je Natov program, ki je bil ustanovljen leta 1994, njegov namen je ustvariti zaupanje in sodelovanje med Natom in drugimi državami v Evropi in državah nekdanje Sovjetske zveze. Je kot neke vrste priprava na članstvo v Natu, saj so države, ki so podpisale Partnerstvo za mir (Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija), že postale polnopravne članice zavezništva.

Voditelji Nata so se dogovorili še, da bodo izboljšali strategije zavezništva, da bi se lažje spopadli z grožnjami terorizma in da bodo na naslednjem vrhu leta 2008 medse sprejeli nove države. Med temi so omenjali Hrvaško kot najbolje pripravljeno ter Makedonijo in Albanijo.

Afganistan ključnega pomena
Sklepni dan zasedanja so se voditelji Nata zavzeli tudi za mir v Afganistanu in prevlado na talibani ter se dogovorili, da bodo izboljšali strategije zavezništva. Voditelji so si edini, da je ponovna vzpostavitev miru in stabilnosti v Afganistanu glavna prioriteta zavezništva. Kot je dejal generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, so države jasno potrdile dolgoročno zavezanost za mir in stabilnost. Nato bo silam v Afganistanu zagotovil dovolj vojakov, opreme in fleksibilnosti za uspeh misije, so sklenili voditelji.

Kljub pozivom ameriškega predsednika Georgea Busha, naj države sprejmejo težke naloge, se voditelji drugih držav upirajo vpoklicu več čet za misijo v Afganistanu. Kot je dejal slovenski premier Janez Janša, bo tudi Slovenija premislila o odpravi omejitev, ki veljajo za vojake posameznih držav, vendar to ne pomeni, da bodo pripadniki Slovenske vojske premeščeni na nemirne dele Afganistana.

Države so sicer sprejele manjše spremembe glede števila in mobilnosti čet, ki se borijo s talibani, večina pa si ne želi, da bi se njihovi vojaki borili na najbolj vročih žariščih. Francija, Nemčija in Italija so dejale, da lahko njihove sile vpokličejo na najnevarnejše kraje le, če bo to res nujno.