Posledice ruskega napada na Doneck na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Posledice ruskega napada na Doneck na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters

Ukrajinska vojska je pojasnila, da so ruske sile s polotoka Krim izstrelile 23 brezpilotnih letalnikov šahed iranske izdelave, od tega so jih uničili 18. Sestrelili so tudi vodeno raketo X-59. O morebitnih žrtvah in škodi ni poročil.

Zračna obramba je sicer ponoči posredovala v devetih ukrajinskih pokrajinah. O poskusih napadov so med drugim poročali iz pokrajin Lvov, Ivano-Frankivsk in Hmeljnicki na zahodu države ter Mikolajiva in Hersona na jugu. V Hersonu sta bila tarča napadov kulturni center in trgovina, je sporočila ukrajinska vojska.

Rusija že več kot 21 mesecev vodi vojno proti Ukrajini, več kot leto dni pa jo napada tudi z bojnimi brezpilotnimi letali. Kijev se boji, da bo Moskva okrepila napade na ukrajinske energetske objekte, da bi pozimi prekinila oskrbo z električno energijo in ogrevanjem.

Ruske oblasti so potrdile, da je v Ukrajini umrl še en general ruske vojske. Namestnik poveljnika 14. armadnega korpusa severne flote, generalmajor Vladimir Zavadski, je umrl na območju spopadov v Ukrajini, je sporočil guverner ruske regije Voronež. Gre za zadnjega v vrsti več visokih ruskih častnikov, ki so umrli med agresijo proti Ukrajini.

Vojna v Ukrajini traja že skoraj 22 mesecev. Foto: Reuters
Vojna v Ukrajini traja že skoraj 22 mesecev. Foto: Reuters
Sorodna novica Fajon podpisala sporazum o donaciji 1,5 milijona evrov za razminiranje v Ukrajini

Bela hiša svari, da bo do konca leta zmanjkalo pomoči za Ukrajino

Direktorica urada za proračun Bele hiše Shalanda Young je medtem ameriški kongres opozorila, da bo, če do konca leta ne bodo dosegli dogovora o novih sredstvih Kijevu, to ohromilo Ukrajino na bojišču proti ruski agresiji. Brez ukrepanja kongresa nam bo zmanjkalo sredstev za nabavo več orožja in opreme za Ukrajino, je dejala.

V pismu predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu je Young opozorila, da hitro zmanjkuje časa za podporo ukrajinskemu boju proti ruski invaziji. "Zmanjkuje nam denarja in kmalu nam bo zmanjkalo časa," je zapisala Young. "Brez ukrepanja kongresa nam bo do konca leta zmanjkalo sredstev za nabavo več orožja in opreme za Ukrajino. Ne obstaja čarobna posoda s sredstvi, od koder bi lahko vzeli denar. Denarja ni več, izteka se nam tudi čas," je dodala.

"Prekinitev dotoka ameriškega orožja in opreme bo Ukrajino neposredno ošibila na bojišču," je ponazorila Young, ki vodi urad za upravo in proračun Bele hiše. Neuspeh dogovora o financiranju po njenem mnenju ne ogroža le dosedanjih dosežkov Ukrajine, ampak povečuje možnost ruske vojaške zmage.

Ameriški predsednik Joe Biden je oktobra prosil kongres, naj odobri 106 milijard dolarjev sredstev za nacionalno varnost, vključno s podporo Ukrajini in izraelski vojni proti Hamasu. Vendar pa je kongres že več mesecev ohromljen zaradi notranjih spopadov med republikanci, pri čemer nekateri konservativnejši republikanski kongresniki nasprotujejo kakršni koli nadaljnji pomoči Kijevu, medtem ko vojna v Ukrajini traja že 21 mesecev.

Ameriški kongres še ni sprejel proračuna za leto 2024, mu je pa pod Johnsonom uspelo sredi novembra potrditi predlog zakona o začasnem podaljšanju financiranja zvezne vlade, vendar pa ta ne vsebuje pomoči za Ukrajino in Izrael. O tem se nameravajo v kongresu pogajati posebej.

Ukrajina si močno prizadeva dobiti več tuje pomoči, medtem ko ruske sile krepijo napade na vzhodu države, kjer jim je uspelo zadržati protiofenzivo ukrajinskih sil. ZDA so od začetka ruske agresije februarja lani Ukrajini zagotovile 40 milijard dolarjev vojaške pomoči.

Zelenski: Napredek ni tak, kot smo upali
Ši zagotovil nadaljnjo podporo Lukašenku

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ključni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, se letos že drugič mudi na obisku Kitajske. Sprejel ga je predsednik Ši Džinping. Beseda je tekla o krepitvi odnosov in gospodarskem sodelovanju, kar je za Belorusijo ključno, saj jo pestijo zahodne sankcije.

Belorusija je podprla rusko invazijo na Ukrajino in dovolila uporabo svojega ozemlja za vojno. Lukašenko je Šija označil za starega prijatelja in dejal, da danes nobenega vprašanja na svetu ni mogoče rešiti brez Kitajske.

"Titanske spremembe se dogajajo na svetu. Nova tveganja in izzivi nas čakajo. Veliko je presenečenj. Skupaj z beloruskimi partnerji je Kitajska pripravljena okrepiti strateško sodelovanje in tako prispevati k skupni boljši prihodnosti človeštva," je dejal Ši.

Uradno so bila v ospredju gospodarska vprašanja, krepitev trgovanja med državama in ustanovitev belorusko-kitajskega industrijskega parka.

"Cilj Kitajske je boljši jutri za vse, družba skupnega napredka. V nasprotju z Zahodom, ki skuša uničiti vezi med državami in vse razbiti na koščke, nam je Kitajska lahko za vzor," je povedal Lukašenko. Njegova država se sooča s sankcijami Zahoda, zaradi hude represije nad lastno opozicijo, kršenjem človekovih pravic in podporo Rusiji v vojni v Ukrajini, je za Radio Slovenija poročala dopisnica iz Azije Karmen Švegl.

Lukašenko že drugič na Kitajskem