"Ne pošiljamo denarja terorističnim organizacijam in seveda niti orožja," je bila jasna Magdalena Andersson na novinarski konferenci v Stockholmu.

Delegaciji Finske in Švedske sta danes v Ankari začeli pogovore s Turčijo. Po navedbah turškega zunanjega ministrstva se bosta delegaciji srečali z Erdoganovim predstavnikom za odnose z javnostmi Ibrahimom Kalinom in namestnikom zunanjega ministra Sedatom Onalom.

Turčija poskuša izkoristiti svoj pogajalski položaj, da bi Finsko in Švedsko prisilila, da se javno odrečeta podpori Delavski stranki Kurdistana (PKK) in okrepita pregon podpornikov PKK-ja znotraj njunih meja.

Četudi Evropska unija, Združeno kraljestvo in ZDA – tako kot Turčija – označujejo PKK za teroristično skupino, pa več držav članic Nata podpira sirsko kurdsko oboroženo skupino YPG, ki ji Turčija očita tesne povezave s PKK-jem, in njen boj proti Islamski državi.

Kot poroča BBC, želi Turčija doseči konec embarga na prodajo orožja Turčiji, ki sta ga Finska in Švedska sprejeli po turškem napadu na kurdska območja na severu Sirije leta 2019.

Ne nazadnje ima Turčija tudi interes pri nakupih ameriškega orožja. Potekajo namreč pogovori z ZDA o nakupu bojnih lovcev F-16.

Erdogan bi lahko obstoječo situacijo izkoristil kot zgodnjo kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ki ga čakajo junija prihodnje leto.

Finska in Švedska se bosta lahko pridružili Natu le, če ju pri tem podprejo vse države članice, vključno s Turčijo.

Ankara vztraja

Ankara je pozneje sporočila, da je na današnjih pogajanjih sogovornikom zelo jasno sporočila, da se vstopanje Švedske in Finske v Nato ne bo premaknilo niti za korak naprej, če ne bosta državi "s konkretnimi koraki in v okviru določene časovnice" nagovorili varnostnih pomislekov Turčije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predstavniki Švedske in Finske so jim po besedah Kalina zatrdili, da razumejo zaskrbljenost Turčije in so pokazali "pozitiven odnos", a treba bo počakati na dejanske ukrepe.

Erdogan napovedal novo vojaško operacijo na severu Sirije

Turški predsednik Erdogan je v ponedeljek napovedal novo vojaško operacijo, s katero bo Turčija razširila "varna območja" vzdolž meje s Sirijo. Napoved prihaja v času, ko sta Švedska in Finska vložili prošnjo za članstvo v Natu.

"Glavni cilj teh operacij bodo območja, ki so središča napadov na našo državo, ter varna območja," je Erdogan napovedal vzpostavitev novih območij. Operacija naj bi se začela, ko bodo vojska in obveščevalci končali priprave. Turški predsednik ni podal dodatnih pojasnil, po navedbah Reutersa pa naj bi vnovič šlo za operacije v Siriji.

Turčija je od leta 2016 izvedla tri vpade v Sirijo, pri čemer je vzpostavila "varna območja" oziroma zasegla ozemlje več sto kilometrov vzdolž meje ter približno 30 kilometrov daleč v Sirijo. Operacije so bile usmerjene predvsem proti kurdskim Ljudskim zaščitnim enotam (YPG). Turčija je konec aprila začela tudi ofenzivo proti PKK-ju na severu Iraka.

YPG je bil med vojno v Siriji del Sirskih demokratičnih sil (SDF), vojaškega zavezništva pod vodstvom Kurdov, ki so imeli ključno vlogo pri zmagi nad Islamsko državo leta 2014. SDF je po Erdoganovi napovedi novih operacij Turčijo obtožil, da poskuša z grožnjami "destabilizirati regijo". SDF je v nedeljo na severu Sirije tudi sestrelil turško izvidniško brezpilotno letalo.

ZDA zaskrbljene zaradi turške napovedi

Tudi ZDA, glavni zaveznik SDF-ja med vojno Siriji, so Erdogana opozorile pred novo vojaško operacijo. "Podpiramo vzdrževanje trenutnih linij premirja," je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price.