Plinovod, ki teče čez ozemlje Latvije. Foto: EPA
Plinovod, ki teče čez ozemlje Latvije. Foto: EPA

"Odlična novica je, da so skladišča danes napolnjeno 89,89-odstotno," je v četrtek dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije.

Zahtevane 90-odstotne napolnjenosti skladišč sicer še niso dosegle vse države članice EU-ja, vendar je bil predstavnik Komisije optimističen in dodal, da "države članice razumejo, da je izredno pomembno, da se držijo obveznosti glede napolnjenosti skladišč plina", poroča portal Euronews. "Na dobri poti smo," je dodal.

Cilj napolniti skladišča plina do 90-odstotne zmogljivosti do 1. novembra 2023 je bil določen lani, nekaj tednov po ruskem napadu na Ukrajino, ko so se cene energije začele dvigati na rekordne ravni, obstajala pa je resna grožnja, da bo Rusija nehala dobavljati plin Evropi. Ti strahovi so se kmalu zatem uresničili zaradi povračilnih ukrepov zaradi obsežnih gospodarskih sankcij, ki jih je uvedel EU, in zaveze, da bo Unija ustavila ves ruski uvoz fosilnih goriv. Pred rusko vojno v Ukrajini je EU od Moskve kupoval 40 odstotkov plina.

Nenadna prekinitev oskrbe s plinom iz Rusije je povzročila zaskrbljenost, da bi lahko prebivalce Unije pozimi prizadeli izpadi električne energije, zato so vlade pripravile najhujše scenarije, vključno s stalnimi prekinitvami oskrbe z električno energijo. A mila zima in manjša poraba energije sta prispevali k temu, da se ti strahovi niso uresničili.

V začetku aprila, torej ob koncu kurilne sezone, so bila skladišča plina v EU-ju napolnjena 56-odstotno, kar je precej nad petletnim povprečjem, ki znaša 34 odstotkov.