Po delnih izidih, preštetih je 85 odstotkov glasov, ki jih je objavil Center za demokratično tranzicijo (CDT), je 37-letni Milatović, ki ga podpira prosrbska vladna koalicija, prejel 57,6 odstotka glasov, 61-letni Đukanović pa 42,4 odstotka.

"Črna gora je izbrala. Spoštujem odločitev in čestitam Jakovu Milatoviću," je svojim podpornikom dejal Đukanović, ki ostaja v predsedniški palači do 21. maja, ko bo predaja poslov.

Glasovanja se je po podatkih nevladne organizacije Center za demokratično tranzicijo (CDT) do 12. ure udeležilo 31,1 odstotka volivcev, poroča črnogorski časopis Vijesti na svoji spletni strani.

Đukanović, ki se je kot kandidat svoje Demokratske stranke socialistov (DPS) potegoval za tretji petletni predsedniški mandat, potem ko je bil od uvedbe večstrankarskega sistema leta 1991 tudi sedemkrat premier, je v Črni gori z manjšimi premori na oblasti že 33 let.

Med sedmimi kandidati je Đukanović v prvem krogu predsedniških volitev 19. marca prejel 35,2 odstotka glasov, njegov tekmec Milatović iz zunajparlamentarnega Gibanja Evropa zdaj pa se je z 29,2 odstotka glasov uvrstil na drugo mesto.

Milatović, nekdanji gospodarski minister v vladi Zdravka Krivokapića, je veljal za favorita, računal je tudi na glasove podpornikov prosrbskih vladnih strank, ki so na oblasti od leta 2020, ko je DPS po več desetletjih na oblasti po volitvah končal v opoziciji in pozneje izgubil tudi na lokalnih volitvah. V nasprotju z Đukanovićem je blizu tudi Srbski pravoslavni cerkvi.

Zato je pred drugim krogom Đukanović v kampanji posebno pozornost namenil njemu tradicionalno naklonjenim narodnim manjšinam in diaspori, ki šteje 150.000 ljudi, še posebej v Zahodni Evropi.

"Absolutno sem prepričan, da bom novi predsednik države, da bodo državljani Črne gore sedanjega predsednika danes poslali v politično preteklost," je ob oddaji glasovnice dejal Milatović.

Izid pomemben tudi za junijske parlamentarne volitve

Današnji izid pa ni pomemben samo za Đukanovića, ki mu lahko prinese politično upokojitev, temveč tudi za njegovo stranko, ki ob njegovem porazu lahko le težko pričakuje vrnitev na oblast na parlamentarnih volitvah, razpisanih za 11. junij.

Tokratne predsedniške volitve so četrte od razglasitve neodvisnosti Črne gore leta 2006. Spremljajo jih opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, pa tudi črnogorske nevladne organizacije.