Prebežniki se do meje s Finsko pripeljejo večinoma s kolesi, ki naj bi jih priskrbele ruske oblasti. Foto: Reuters
Prebežniki se do meje s Finsko pripeljejo večinoma s kolesi, ki naj bi jih priskrbele ruske oblasti. Foto: Reuters

Na Finskem se je v zadnjih mesecih povečalo število prosilcev za azil, ki so brez vizuma v državo vstopili čez 1340 kilometrov dolgo vzhodno mejo z Rusijo. Zaradi tega so finske oblasti v zadnjih dveh tednih zaprle vse mejne prehode z Rusijo, z izjemo prehoda Raja–Jooseppi na skrajnem severu države ob meji z rusko pokrajino Murmansk.

Ob tem so Moskvo večkrat obtožili, da prebežnike namenoma pošilja na finsko mejo, da bi destabilizirala svojo sosedo kot odgovor na njeno članstvo v zvezi Nato. V Moskvi so obtožbe zavrnili.

Predsednik finske vlade Petteri Orpo je sporočil, da bo vlada zaradi navala prebežnikov za potnike zaprla tudi prehod Raja–Jooseppi za začetno obdobje dveh tednov. Po besedah notranje ministrice Mari Rantanen bo zaprtje začelo veljati v noči na četrtek in bo trajalo do 13. decembra.

"Finska je tarča ruske hibridne operacije. To je vprašanje nacionalne varnosti," je ob tem dejala Rantanen. Na podlagi izjave finske vlade bodo prosilci za azil za zaščito tako lahko zaprosili le še na "odprtih mejnih prehodih za zračni in pomorski promet".

"Gre za organizirano dejavnost in ne za resnične izredne razmere," je poudaril Orpo in dodal, da to dokazuje tudi dejstvo, da so prebežniki z lahkoto našli pot do oddaljenega mejnega prehoda Raja–Jooseppi.

Od avgusta prišlo 700 prosilcev za azil

Po podatkih finske mejne straže se je od avgusta povečalo predvsem število nezakonitih prehodov državljanov z Bližnjega vzhoda in Afrike. Skupno je sicer od avgusta na Finsko prek Rusije vstopilo okoli 700 prosilcev za azil.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da ravnanje Rusije kaže, da uporablja številne različne načine za izvajanje pritiska na svoje sosede oziroma članice zavezništva. "Pri tem ne bodo uspešni, saj se med seboj podpiramo," je povedal ob robu zasedanja zunanjih ministrov Nata.

Finska, ki je članica zavezništva od aprila letos, ni zaprosila za okrepitev Natove navzočnosti, je še pojasnil Stoltenberg. Izrazil je prepričanje, da bo lahko sama obvladala razmere. Obenem finskim oblastem zaupa, da so sprejele pravilno odločitev.